Ni še povsem jasno, kaj na Kosovu sploh je. Menim, da mine na Kosovu niso največja težava. Jugoslovanska vojska je predala 425 zapisnikov minskih polj, ki so večinoma skoncentrirana na mejnem območju z Albanijo in Makedonijo. Tudi OVK je postavljala mine - največ ob cesti Mališevo-Priština - vendar oni o tem nimajo kaj prida zapisnikov. Večje težave so z Natovimi kasetnimi bombami, ki jih v povprečju ostane neekspodiranih deset odstotkov. Upoštevajoč, koliko bomb so odvrgli, nas to pripelje do 300.000 kasetnih bomb, ki bi lahko še neekspodirane ležale po Kosovu. Dodatne težave so tudi s prehitro vrnitvijo beguncev, ko še niso popisana nahajališča minskih polj. Te lahko pričakujemo šele septembra. V primerjavi z Bosno, kjer ljudje večinoma niso zapuščali svojih domov in so tako vedeli, kje je kdo postavljal mine, so prebivalci Kosova to pokrajino skoraj v celoti zapustili in se sedaj vračajo domov brez vedenja, v kaj se sploh vračajo. Svetovna zdravstvena organizacija nam je že zdaj postregla s podatkom, da je bilo zaradi min med vrnjenimi begunci od 130 do 170 žrtev. In to le v mesecu dni! Rečeno mi je tudi bilo, da je 20 odstotkov vseh bolnišničnih postelj na Kosovu zasedenih z žrtvami min.