»Prosim, ne razumite me napačno,« je previdno začela Majina učiteljica. »Je možno, da med vama z Majo vlada neka bojna fronta, ko se skupaj učita?« Strmela sem vanjo in v njenem pogledu iskala očitek. »To sem namreč že velikokrat doživela,« je hitro rekla. »Bolj kot starši poskušajo in silijo otroke k učenju, bolj trmoglavi postajajo otroci. Pri tem se medsebojno razvnemajo strasti …«

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Prosim prositi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
ne ne členek
razumite razumeti glavni glagol; dvovidski, velelnik, 2. oseba, množina
me jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, rodilnik, klitična naslonskost
napačno napačno splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
previdno previdno splošni prislov; nedoločena stopnja
začela začeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
Majina Majin svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
učiteljica učiteljica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
možno možen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
med med predlog; orodnik
vama ti osebni zaimek; 2. oseba, dvojina, dajalnik
z z predlog; orodnik
Majo Maja samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, orodnik
vlada vladati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
neka nek nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
bojna bojen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
fronta fronta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ko ko podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
skupaj skupaj splošni prislov; nedoločena stopnja
učita učiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina
Strmela strmeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
vanjo vame osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, navezna naslonskost
in in priredni veznik
v v predlog; mestnik
njenem njen svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, mestnik, ednina, ženski spol svojine
pogledu pogled samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
iskala iskati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
očitek očitek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
namreč namreč priredni veznik
že že členek
velikokrat velikokrat splošni prislov; nedoločena stopnja
doživela doživeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
hitro hitro splošni prislov; nedoločena stopnja
rekla reči glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
Bolj bolj splošni prislov; primernik
kot kot podredni veznik
starši starš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
poskušajo poskušati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
in in priredni veznik
silijo siliti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
otroke otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
k k predlog; dajalnik
učenju učenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, dajalnik
bolj bolj splošni prislov; primernik
trmoglavi trmoglav splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
postajajo postajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
otroci otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Pri pri predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
medsebojno medsebojno splošni prislov; nedoločena stopnja
razvnemajo razvnemati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
strasti strast samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2003
vrsta besedila: Revije
naslov: Lisa
avtor: neznani novinar