PREGOVORI – ODGOVORI Za pregovore pravimo, da so jedrnato povzete misli, ki v nekaj besedah povedo skoraj toliko modrosti o življenju kot debele učene knjige. Torej izkušnje mnogih ljudi o človeški naravi, pameti, lepoti in pravici, ki so se tolikokrat ponovile, da so postale pravila. Najprej so si jih pripovedovali, da so se, podobno kot ljudske pesmi, bajke in pripovedke, ohranjale iz roda v rod, pred dobrimi dvesto leti pa so jih začeli tudi zapisovati. Že to, da gre za stare modrosti, izkušnje naših prapraprababic in praprapradedov, pove, da imamo opraviti s spoznanji, ki veljajo v današnjih atomskih in elektronskih časih prav tako, kot so nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in televizije, kaj šele računalnikov in mobilnih telefonov, ki dandanes s svojimi nevidnimi mrežami prepredajo ves svet in vstopajo v naša življenja skozi vsa vrata. Kajti ljudje s svojimi slabostmi in vrlinami so se v stoletjih spremenili veliko manj, kot so se spremenile življenjske razmere. Tudi v davnih časih so bili mladi in stari, zaletavi in preudarni, varčni in razsipni, taki, ki so spoštljivo prisluhnili bolj učenim in izkušenim, in drugi, ki so hoteli vse preizkusiti na svoji koži. Taka življenjska šola je po navadi trda in draga. Razlika je le v tem, da jo pametnejši hitreje končajo, bolj trmoglavi pa večkrat ponavljajo razrede. V pregovorih se skrivajo odgovori na mnoga vprašanja. Na primer, kaj se lahko zgodi, če ne upoštevamo nasvetov modrejših od nas. In svarila, kaj nas lahko doleti, če skrbimo samo zase in ne mislimo na jutri, če si domišljamo, da stara pravila za nas ne veljajo. Ti odgovori in nasveti