PREGOVORI – ODGOVORI Za pregovore pravimo, da so jedrnato povzete misli, ki v nekaj besedah povedo skoraj toliko modrosti o življenju kot debele učene knjige. Torej izkušnje mnogih ljudi o človeški naravi, pameti, lepoti in pravici, ki so se tolikokrat ponovile, da so postale pravila. Najprej so si jih pripovedovali, da so se, podobno kot ljudske pesmi, bajke in pripovedke, ohranjale iz roda v rod, pred dobrimi dvesto leti pa so jih začeli tudi zapisovati. Že to, da gre za stare modrosti, izkušnje naših prapraprababic in praprapradedov, pove, da imamo opraviti s spoznanji, ki veljajo v današnjih atomskih in elektronskih časih prav tako, kot so nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in televizije, kaj šele računalnikov in mobilnih telefonov, ki dandanes s svojimi nevidnimi mrežami prepredajo ves svet in vstopajo v naša življenja skozi vsa vrata. Kajti ljudje s svojimi slabostmi in vrlinami so se v stoletjih spremenili veliko manj, kot so se spremenile življenjske razmere. Tudi v davnih časih so bili mladi in stari, zaletavi in preudarni, varčni in razsipni, taki, ki so spoštljivo prisluhnili bolj učenim in izkušenim, in drugi, ki so hoteli vse preizkusiti na svoji koži. Taka življenjska šola je po navadi trda in draga. Razlika je le v tem, da jo pametnejši hitreje končajo, bolj trmoglavi pa večkrat ponavljajo razrede. V pregovorih se skrivajo odgovori na mnoga vprašanja. Na primer, kaj se lahko zgodi, če ne upoštevamo nasvetov modrejših od nas. In svarila, kaj nas lahko doleti, če skrbimo samo zase in ne mislimo na jutri, če si domišljamo, da stara pravila za nas ne veljajo. Ti odgovori in nasveti

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
PREGOVORI pregovor samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ODGOVORI odgovor samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Za za predlog; tožilnik
pregovore pregovor samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
pravimo praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
jedrnato jedrnato splošni prislov; nedoločena stopnja
povzete povzet deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
misli misel samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
v v predlog; mestnik
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
besedah beseda samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
povedo povedati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
skoraj skoraj členek
toliko toliko splošni prislov; nedoločena stopnja
modrosti modrost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
o o predlog; mestnik
življenju življenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
kot kot podredni veznik
debele debel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
učene učen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
knjige knjiga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Torej torej priredni veznik
izkušnje izkušnja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
mnogih mnog nedoločni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
ljudi človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
o o predlog; mestnik
človeški človeški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
naravi narava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
pameti pamet samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
lepoti lepota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
pravici pravica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, dajalnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
tolikokrat tolikokrat splošni prislov; nedoločena stopnja
ponovile ponoviti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, ženski spol
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
postale postati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, ženski spol
pravila pravilo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
Najprej najprej splošni prislov; presežnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
pripovedovali pripovedovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
podobno podobno splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
ljudske ljudski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
pesmi pesem samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
bajke bajka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
pripovedke pripovedka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
ohranjale ohranjati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
iz iz predlog; rodilnik
roda rod samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
v v predlog; tožilnik
rod rod samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
pred pred predlog; orodnik
dobrimi dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, orodnik
dvesto dvesto glavni števnik; besedni zapis, množina, tožilnik
leti leto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, orodnik
pa pa priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
začeli začeti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
tudi tudi členek
zapisovati zapisovati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
Že že členek
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
za za predlog; tožilnik
stare star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
modrosti modrost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
izkušnje izkušnja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
naših naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, množina, rodilnik, množina svojine
prapraprababic prapraprababica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
praprapradedov praprapraded samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
pove povedati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
imamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
opraviti opraviti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
s z predlog; orodnik
spoznanji spoznanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, orodnik
ki ki podredni veznik
veljajo veljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; mestnik
današnjih današnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
atomskih atomski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
in in priredni veznik
elektronskih elektronski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
časih čas samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
prav prav členek
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
nekoč nekoč splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
še še členek
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
avtomobilov avtomobil samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
televizije televizija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
šele šele členek
računalnikov računalnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
mobilnih mobilen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
telefonov telefon samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
dandanes dandanes splošni prislov; nedoločena stopnja
s z predlog; orodnik
svojimi svoj povratni zaimek; moški spol, množina, orodnik
nevidnimi neviden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
mrežami mreža samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
prepredajo prepredati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
ves ves celostni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
svet svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
in in priredni veznik
vstopajo vstopati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; tožilnik
naša naš svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, množina, tožilnik, množina svojine
življenja življenje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
skozi skozi predlog; tožilnik
vsa ves celostni zaimek; srednji spol, množina, imenovalnik
vrata vrata samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
Kajti kajti priredni veznik
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
s z predlog; orodnik
svojimi svoj povratni zaimek; ženski spol, množina, orodnik
slabostmi slabost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
in in priredni veznik
vrlinami vrlina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
v v predlog; mestnik
stoletjih stoletje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
spremenili spremeniti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
manj manj splošni prislov; primernik
kot kot podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
spremenile spremeniti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, ženski spol
življenjske življenjski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
razmere razmera samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
Tudi tudi členek
v v predlog; mestnik
davnih daven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
časih čas samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
mladi mlad splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
stari star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
zaletavi zaletav splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
preudarni preudaren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
varčni varčen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
razsipni razsipen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
taki tak kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
spoštljivo spoštljivo splošni prislov; nedoločena stopnja
prisluhnili prisluhniti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
bolj bolj splošni prislov; primernik
učenim učen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
izkušenim izkušen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
drugi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
hoteli hoteti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
preizkusiti preizkusiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
na na predlog; mestnik
svoji svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
koži koža samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Taka tak kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
življenjska življenjski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
šola šola samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
po po predlog; mestnik
navadi navada samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
trda trd splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
draga drag splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Razlika razlika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
le le členek
v v predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
da da podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
pametnejši pameten splošni pridevnik; primernik, moški spol, množina, imenovalnik
hitreje hitro splošni prislov; primernik
končajo končati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
bolj bolj splošni prislov; primernik
trmoglavi trmoglav splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
večkrat večkrat splošni prislov; primernik
ponavljajo ponavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
razrede razred samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
V v predlog; mestnik
pregovorih pregovor samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
skrivajo skrivati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
odgovori odgovor samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
na na predlog; tožilnik
mnoga mnog nedoločni zaimek; srednji spol, množina, tožilnik
vprašanja vprašanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
Na na predlog; tožilnik
primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
zgodi zgoditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
če če podredni veznik
ne ne členek
upoštevamo upoštevati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
nasvetov nasvet samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
modrejših moder splošni pridevnik; primernik, ženski spol, množina, rodilnik
od od predlog; rodilnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, rodilnik
In in priredni veznik
svarila svarilo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
doleti doleteti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
če če podredni veznik
skrbimo skrbeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
samo samo členek
zase zase povratni zaimek; tožilnik, navezna naslonskost
in in priredni veznik
ne ne členek
mislimo misliti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
jutri jutri splošni prislov; nedoločena stopnja
če če podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
domišljamo domišljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
stara star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, imenovalnik
pravila pravilo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
ne ne členek
veljajo veljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
Ti ta kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
odgovori odgovor samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
nasveti nasvet samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
zapri
vir: DZS
leto nastanka: 2006
vrsta besedila: Leposlovje
naslov: Pregovori - odgovori
avtor: neznani avtor