Tistega jutra sta se na Deaconovi pisalni mizi znašli dve božični voščilnici. Prva je bila od njegove sestre Emme. Hugh je že večkrat opazil tvoje članke v Streetu, zato domnevam, da boš tole dobil, je pisala. Z vsakim dnevom smo vse starejši. Ali ni že čas, da sklenemo premirje? Če nočeš poklicati mame, pokliči vsaj mene. Gotovo ne more biti tako težko reči 'žal mi je' in začeti znova. Druga je bila od njegove prve žene, Julie. Pred kratkim sem po naključju srečala Emmo in povedala mi je, da sedaj delaš za Street. Izvedela sem, da je tvoja mati že vse leto zelo bolna, vendar ji je Emma obljubila, da ti ne bo povedala, saj Penelope noče, da bi se domov vrnil zaradi občutka krivde, ali ker bi do nje čutil pomilovanje. Ker ji jaz česa takšnega nisem obljubila, mislim, da bi to moral vedeti. Če se v zadnjih petih letih nisi korenito spremenil, boš voščilnico tako ali tako raztrgal in se ne boš zmenil za to. Že od nekdaj si bil bolj trmoglav od Penelope.