upanja ne uspeha. Druga stvar je uspešnost družbe. Gospodu Rigelniku je skozi obdobje vodenja ACH uspelo družbo, ki je bila v težavah, preoblikovati v eno najuspešnejših družb v Sloveniji, ki ustvarja dobiček delničarjem, zagotavlja zaposlitev več tisoč ljudem in tudi družbeno odgovorno ravna. To, da mu zaupamo, se čuti. Bodisi z odnosom, ko se pojavi v določenih sredinah, bodisi v rezultatih raziskav zadovoljstva zaposlenih, ki jih izvajamo v družbi. Glede rezultatov omenjenih raziskav sem kar malo žalostna. Mislim, da so poteze nekaterih slovenskih managerjev v bližnji preteklosti resnično povzročile škodo managerskemu profilu. Potreben bo daljši čas, da bo profil managerja znova postal bolj spoštovan, kot je trenutno. Osebno menim, da je kljub vsemu večina slovenskih managerjev odgovorna in sposobna, ki delajo v dobro podjetja, zaposlenih in družbe. Aktivni ste tudi v FAM, pa ne morem mimo tega, da ne bi vprašala: menite, da se o pozicijah ženskega managementa v smislu manjvrednosti in zapostavljenosti govori preveč stereotipno in klišejsko ali je ženski del managementa res v slabšem položaju? Mislim, da ne. Govorim iz lastnih izkušenj. V krogu poslovodnih in vodilnih delavcev se gibljem že zelo dolgo, od približno leta 1985. Nikdar nisem imela težav, ker sem ženska. Res pa je, da je bila moja osnovna usmeritev vedno stroka, ki sem jo zagovarjala in iskala rešitve v njej. Slednja mi je tudi omogočila to pozicijo. Osebno me motijo stereotipi. Društvo, v katerem sem, ne deluje v smislu fetiširanja razlik. Namen so druženje in mreženje, usposabljanje, sklepanje poslov, ne pa nasprotovanje moškemu poslovnemu svetu. Mislim celo, da imamo ženske marsikje prednost: smo bolj sistematične, natančne, vztrajne, imamo več energije in potrpljenja. Vse te