»Ocenjujemo, da je ta pokrajina s 36 občinami neživljenjska in da gre le za predvolilno potezo koalicije. Prihajajoči referendum me zato spominja na tistega o Termoelektrarni 3, ko večina ljudi sploh ni vedela, za kaj gre,« je nedavno sprejeto skupno stališče povzel zagorski župan Matjaž Švagan. S trboveljskim županskim kolegom Bogdanom Barovičem in hrastniškim Miranom Jeričem zato družno pozivajo Zasavce, naj se referenduma vendarle udeležijo in jasno pokažejo, da so proti osrednjeslovenski pokrajini. »K bojkotu sem pozival, ker so tri od trinajstih referendumskih vprašanj protizakonita, ker niso jasno postavljena. Osebno sem proti kakršni koli regionalizaciji. Podpiram obstoječe statistične regije,« dodaja Bogdan Barovič. Precej kritičen do zadnjega predloga pokrajine je tudi Miran Jerič, ki je prepričan, da takšna pokrajina ljudi bolj razdvaja, kot povezuje. Predvsem zaradi nikakršnih skupnih točk in interesov Zasavja s preostalimi občinami v tej pokrajini. »Upam, da bodo Zasavci dali jasen signal, da je takšno uvajanje pokrajin slaba poteza. Poleg tega pa je sam referendum slabo pripravljen,« meni Jerič. Ob tem sicer poznem poenotenju treh županov in treh zasavskih občin župani istočasno zavračajo vse očitke, da bi lahko kot poslanci storili kaj več glede tega vprašanja. Obenem pa glede tega, kako bo videti bodoča in zaželena pokrajina, še naprej ostajajo razdvojeni. V Zagorju jih ne bi motilo, če bi bili vključeni v prej predlagano kamniško-zasavsko pokrajino, v kateri bi bilo vendarle manj občin kot v osrednjeslovenski, vendar vseeno okoli sto tisoč prebivalcev. V Trbovljah in Hrastniku pa se jim zdi še najbolj sprejemljiva rešitev samostojna zasavska pokrajina, v katero bi se lahko vključili še Radeče, Šmartno in Litija. jur