Po gospodarskem, političnem in tudi miselnem kaosu, ki je zajel Rusijo v prvih letih njene prenove, so se mnogi spraševali, ali si je demokracijo v Rusiji sploh mogoče zamisliti, hkrati pa so bili prepričani, da se ji ne bo mogoče izogniti. Vsekakor bodo morali o tem odločati Rusi sami. Res pa je tudi vse več izjav ruskih ljudi, tudi svobodomiselnih, da demokracija z ruskim značajem ni združljiva. Ruska družba išče danes svojo karizmatično vodilno osebnost. Toda vse kaže, da je trenutno ni. Ne med sedanjimi politiki in ne med inteligenco. Zato se ruska javnost vse bolj obrača k velikanom preteklosti. Mogoče je to tudi del prehodnega procesa prenove mišljenja in iskanja novih orientacij. Mnogi so pričakovali novo miselno prečiščenje po slabih izkušnjah v Afganistanu in Čečeniji. Ruska družba se je vse bolj razdvajala na dva miselna pola, ki naj bi zamenjala revolucionarno dediščino rdečega oktobra: to je bil zaenkrat zasuk k veri, konkretno k ortodoksni pravoslavni veri, in na drugi strani vse bolj gorečemu nacionalizmu, v katerem so našli prostor tudi skrajni desničarji.