vensko službo božjo v Barkovljah in pri svetem Vincenciju. V Barkovljah je na osnovni šoli poučeval verouk. Mladež je bila na slovenskega patra navdušena in zelo navezana. Privlačevale so njegova skromnost, milina in odprtost srca. Slovenska beseda mu je veliko pomenila, saj je okusil fašistično zatiranje. Na desetine njegovih sorojakov je bilo obsojenih na težke kazni, nekateri na smrt, veliko jih je umrlo po italijanskih zaporih in konfinacijah. Kljub veliki dobroti pater ni skrival globokega odpora pred ostanki fašizma in skrajnega laškega nacionalizma pri nas. Pristop pa je bil vedno trpko hudomušen. Ni pa se obotavljal pred nikomer, tudi pred najvišjimi dostojanstveniki in oblastniki je bil zelo odkrit. Kljub temu ga je škof Santin cenil, saj je leta 1969 pisal provincialu beneške pokrajine: “... dober pater Gabrijel, ki mi ga je provinca dala na razpolago, dela veliko dobrega med Slovenci ter ga vsi cenijo za njegovo dobroto in vnemo. Ko bi imeli še kakega, bi bil velik blagoslov. ” Dejansko sta v tistem obdobju prišla še pater Alfonz in pater Bogomir, ki še služi na Montuci in že desetletja opravlja slovensko službo božjo pri Korošcih in v Žavljah. Pater Gabrijel si je s frančiškansko vedrino prizadeval na vse načine, da bi lajšal revščino in bedo, ne da bi oteževal s svojo veliko prizadevnostjo. To je delal povsod v vseh občestvih, kjer je živel. V prvih povojnih letih so se nanj, ko je bil še v Venetu, obračali številni domačini, ki so v trumah bežali čez mejo s trebuhom za kruhom in se naseljevali po Avstraliji in Ameriki. Bil je brkinski in notranjski narod, ki je bil za zvestobo popla-čan z bedo in novim zatiranjem. Mnogi so se pozneje hvaležno spomnili na prejeto pomoč. Bil je odprtega značaja, zato je imel veliko poznanstev, kar mu je omogočalo, da je našel, v težkem gospodarskem obdobju pri nas, številnim zaposlitev. (PZ 305, prim. Janez Pavel II., Pismo družinam, 69). Evropo in s tem tudi našo domovino prevzema liberalna in potrošniška miselnost, ki omalovažuje zakonsko zvestobo in družinske vrednote. Večina medijev spregleda krščanske vrednote in relativizira tako zakonsko zvezo kot tudi družino, zlasti kar zadeva zvestobo in čistost. Globalizacija spreminja lestvico družbenih vrednot tudi pri katoličanih. Nekateri kristjani nekritično sprejemajo nekrščanski pogled na zakon in družino, čeprav čutijo, da takšno gledanje prinaša nered in boleče izkušnje. Cerkev razume, da se marsikateri zakon podre. Vzroki za to so pomanjkanje pozitivnih zgledov v lastni družini, šibka vera, nezadostna priprava na zakon in drugo. Škofje čutimo stisko razbitih in enostarševskih družin, zakonov brez otrok ter samskih oseb, ki se niso mogle poročiti, ter želimo poživiti pastoralno skrb zanje. Zakrament sv. zakona temelji na krstni milosti, ki jo poživljamo z osebno in skupno molitvijo ter s sodelovanjem pri življenju in poslanstvu Cerkve v župnijskem ali kakšnem drugem cerkvenem občestvu. Kdor živi v neurejeni zakonski zvezi, ne more prejemati zakramenta sv. spovedi in obhajila, Poglavje zase pa je bila njegova pogumna pomoč, ki jo je nudil raznim redovom v Sloveniji, ne samo sobratom kapucinom, ob spevke je nosil kar v vreči pod kuto. Sebi ni privoščil ničesar, živel je po obvezah uboštva, pač, tu pa tam je rad ponjuhal ščepec tobaka pa ga vedno ponujal tudi drugim. Njegov nastop je spodbujal govorice, da je bil deležen posebne pozornosti v Vatikanu. Tedaj je bil papež Janez XXIII., nekdanji beneški patriarh Roncalli. Za tiste čase, ko smo bili še bolj pohlevni in uslužni, kot smo danes, pa je bil pater le osebek, samozavesten in svoboden človek, ponosen na svoj rod in prešernovsko prijatelj vsem sosedom, ki nam niso bili sovražni. Pater Gabrijel je umrl v Trstu, žal veliko prezgodaj, na predvečer slovenskega kulCerkev na Montuci turnega praznika 1973. leta v starosti 51 svojih obiskih v domovini ob iz- let. Ob 35-letnici odhoda je vreteku šestdesetih let, ko je bil po- den spomina in zahvale. ložaj za cerkev še zelo trd. PriM. O. dokler se razmere ne spremenijo, čeprav je vsakdo poklican k življenju po veri. Pari, ki so neveljavno sklenili zakonsko zvezo, se morejo, potem ko je pristojno cerkveno sodišče razglasilo ničnost zakona, ponovno cerkveno poročiti. Razvezani, ki se niso ponovno poročili in živijo sami, zakrament sprave in evharistije lahko redno prejemajo. Cerkev razlikuje med civilno poročenimi krščenimi osebami in med kristjani, ki živijo v svobodnih zvezah. Civilni zakon je znamenje pripravljenosti za trajno zakonsko zvezo, vendar ta oblika za kristjane ne zadošča. Samo civilno poročeni kristjani ne morejo prejemati zakramentov in so prikrajšani za milost, ki jo daje zakrament sv. zakona. Za katoličane tudi samo cerkvena poroka ni dovolj. Cerkev spoštuje civilne zakone in želi, da je zakonska zveza s civilno poroko urejena tudi pred državo. Otroci staršev, ki živijo v izvenzakonski skupnosti, trpijo škodo, ker se starši drug drugemu trajno ne zavežejo, saj so s tem postavljeni v negotov položaj. Urejena zakonska zveza je prostor za vzgojo zdravih medsebojnih odnosov. 3. Zahvala sodelavcem Dragi bratje in sestre! Škofje se zahvaljujemo duhovnikom in drugim pastoralnim delavcem, ki posvečate čas in svoje moči družinski pastorali. Hvala zakonskim parom, ki z vzgojo otrok gradite trdno občestvo in skupnost, ki je temelj za zdravo mladost in odgovorno odraščanje. Hvala tistim, ki vodite šole za zakon, šole za starše ter zakonske in družinske svetovalnice. Hvala ustanoviteljem Aninega sklada in vsem, ki ga podpirate. Anin sklad podpira številčnejše družine in letos praznuje že 10. obletnico svojega obstoja. Zahvalo izrekamo vsem, ki se posvečate skupinam razvezanih in ločenih ter jim stojite ob strani. Dragi duhovniki in redovniki, redovnice, dragi bratje in sestre! V letu družine smo poklicani, da vsak po svojih močeh aktivno sodeluje pri rasti in utrjevanju družin ter kulture življenja in pri širjenju družbene podpore družini. Dragi zakonci! Veselimo se z vami, ki ste se odločili za krščanski zakon in ste deležni zakramentalnih darov ter s tem služite celotni skupnosti Cerkve. Vsem, ki živite v izvenzakonskih skupnostih, želimo poguma za trajno podaritev življenja vašemu partnerju in da z zakramentalno potrditvijo utrdite svojo družinsko skupnost. Vas, mladi, pa spodbujamo, da razmišljate o pomenu urejene zakonske zveze in družine in se na zakon temeljito pripravite. Vas vseh, dragi verniki, posebno trpečih, ostarelih, ovdovelih in osamljenih zakoncev, vseh kakor koli preizkušanih družin ali posameznikov se spominjamo v molitvi in pri daritvi sv. maše ter vas blagoslavljamo v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Vaši škofje