Koalicija liberalne in konservativne stranke ob podpori skrajno desne ljudske stranke je lansko jesen zmagala na protipriseljenski platformi. Prav hitro po zasedbi oblasti je ta koalicija zmanjšala proračunske izdatke za vse, kar je v zvezi s človekovimi pravicami, civilno družbo in pomočjo revnim državam. Verjetno se bo liberalna internacionala, ki je pred leti že izključila Haiderja, morala zdaj kaj vprašati tudi o danskih kolegih. Omenjeni Stephen Smith ob tem primeru, ki priča o skrb zbujajočem naraščanju prepoznavno fašistoidnih teženj, opozarja, da bi bilo pri tem napačno govoriti o ponavljanju zgodovine, in skuša stvari pojasniti z metaforo genetske mutacije. Zgodovina se torej ne ponavlja, ampak mutira. Vrača se v različnih oblikah, z drugačnim videzom in z drugačnimi posledicami. Tako se po njegovem zdi, da je sedanji evropski nacionalizem bolj pohleven mutant fašizma. Treba pa je biti pozoren: Njegovi izviri so enaki in kdo ve kakšna pošast utegne zrasti iz njega! Ni dvoma, da bo barva sedanje danske vlade vplivala na ton zaključnih pogovorov o pridruževanju držav kandidatk. Glede na to, da so mutanti zgodovinskega fašizma še v začetni fazi svoje rasti in pridobivanja legitimnosti, najbrž ta vpliv še ne bo usoden za proces pridruževanja. Vprašanje o tem, kakšna Evropa zdaj nastaja, pa je vse bolj odprto na neprijeten način.