2. Vprašanja odprtega tipa naj bi nadomestila slabosti vprašanj zaprtega tipa, ki anketirance preveč omejujejo v odgovarjanju in zato ne morejo odgovoriti, saj jim noben ponujeni odgovor ne ustreza. Uporabimo jih tudi v primerih, ko ne poznamo vseh možnih odgovorov. Menijo tudi, da odprta vprašanja bolj odražajo lastno mišljenje in da so zato bolj veljavna (Dey, 1998). Prinašajo pa navadno zanimive in nepričakovane odgovore, a ostanemo lahko tudi brez odgovorov, ker zahtevajo več razmisleka in časa anketirancev.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
2. 2. vrstilni števnik; arabski zapis
Vprašanja vprašanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
odprtega odprt deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
tipa tip samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
naj naj členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
nadomestila nadomestiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
slabosti slabost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
vprašanj vprašanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
zaprtega zaprt deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
tipa tip samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
anketirance anketiranec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
preveč preveč splošni prislov; nedoločena stopnja
omejujejo omejevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; mestnik
odgovarjanju odgovarjanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
morejo moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
odgovoriti odgovoriti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
saj saj priredni veznik
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
noben noben nikalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
ponujeni ponujen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
odgovor odgovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
ustreza ustrezati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Uporabimo uporabiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
tudi tudi členek
v v predlog; mestnik
primerih primer samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
ko ko podredni veznik
ne ne členek
poznamo poznati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
vseh ves celostni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
možnih možen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
odgovorov odgovor samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Menijo meniti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
tudi tudi členek
da da podredni veznik
odprta odprt deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, tožilnik
vprašanja vprašanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
bolj bolj splošni prislov; primernik
odražajo odražati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
lastno lasten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
mišljenje mišljenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
veljavna veljaven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Dey Dey samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
1998 1998 glavni števnik; arabski zapis
Prinašajo prinašati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
pa pa priredni veznik
navadno navadno splošni prislov; nedoločena stopnja
zanimive zanimiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
nepričakovane nepričakovan splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
odgovore odgovor samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
a a priredni veznik
ostanemo ostati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
tudi tudi členek
brez brez predlog; rodilnik
odgovorov odgovor samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ker ker podredni veznik
zahtevajo zahtevati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
več več splošni prislov; primernik
razmisleka razmislek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
časa čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
anketirancev anketiranec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
zapri
vir: Zavod za šolstvo
leto nastanka: 2009
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: KAKO POTEKA PEDAGOŠKO RAZISKOVANJE
avtor: Majda Cencič