Življenjskih stil družine s predšolskim otrokom v slovenski družbi vse bolj odraža kumulacijo vseh življenjskih danosti in izkušenj. Kljub nastali negotovosti glede prihodnosti pa se mladi starši v ohranjanju občutka smiselnosti in osebne integritete nemalokrat napačno odzovejo, ko se v občutku negotovosti zatečejo v svet omame in zasvojenosti. Vloga tako družbe, predvsem pa njegove družine pa je, da mu na poti tako prepoznavanja kot ozdravljenja od zasvojenosti pomagata. Na področju vzgoje in izobraževanja smo v obdobju samostojne države naredili velik in pomemben premik v smeri občutenja občutljivosti razvojne problematike mladih. V vzgojno-izobraževalnem sistemu, predvsem v šoli kot temeljni izobraževalni instituciji, pa opažamo nastalo neskladje med slabljenjem disciplinskih standardov in določenosti zahtev, kar ji ruši njeno avtoriteto. Slovenska družba (v kakršni koli fazi in vrsti krize) mora mladim omogočiti občutek varnosti in pogoje za oblikovanje ustvarjalnih notranjih standardov z jasnimi zahtevami, ki jih bodo z opravljenim delom razlikovale od drugih, ker družina sama velikokrat očitno ne (z)more več omogočiti razvoja optimalnih sposobnosti svojih članov in jih pripraviti za življenje v zapletenih kompleksnih družbenih in zasebnih razmerah.