Zapleti, kakršen je bil nedavni fiasko podjetja IBM v Atlanti, pa kažejo ravno nasprotno sliko. Če bi bil ta dogodek osamljen, bi si lahko rekli, da je pač treba biti bolj previden, bolj natančen, da je treba določene dele še izpiliti, da je morda še prezgodaj. Vendar primer IBM ni osamljen. Primerov, ko vrhunska tehnologija odpove, ne da bi kdorkoli prav dobro vedel, zakaj, je vse več. Morda najbolj znamenito je sledenje letalski prtljagi na nekaj let starem denverskem letališču. Na velikanskem in popolnoma sodobnem letališču so predvideli popoln nadzor nad prtljago potnikov. Ko so letališče odprli, ne le, da nadzor nad prtljago ni bil popoln, bil je nikakršen! Zaradi vrhunskega sistema je bil kaos s prtljago veliko večji kakor navadno in novi sistem so zaenkrat opustili. Najbolj zabavno pa je, da nihče ne ve, kako bi sistem popravili, da bi deloval.