S študijem v tujini se začne novo obdobje, ko se je treba znajti v novem okolju, poiskati nove prijatelje, spremeniti nekatere utečene navade, skratka - treba se je znajti. In če si pripravljen narediti ta korak, pustiti za nekaj časa bolj lagodno življenje doma ali vsaj blizu doma, je to lahko izredna življenjska izkušnja, ki jo priporočam ne le kolegom z ekonomske fakultete, temveč tudi vsem drugim študentom, ki želijo nekaj več.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
S z predlog; orodnik
študijem študij samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
v v predlog; mestnik
tujini tujina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
začne začeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
novo nov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
obdobje obdobje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
ko ko podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
treba treba splošni prislov; nedoločena stopnja
znajti znajti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
v v predlog; mestnik
novem nov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
okolju okolje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
poiskati poiskati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
nove nov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
prijatelje prijatelj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
spremeniti spremeniti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
nekatere nekateri nedoločni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik
utečene utečen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
navade navada samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
skratka skratka splošni prislov; nedoločena stopnja
treba treba splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
znajti znajti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
In in priredni veznik
če če podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
pripravljen pripravljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
narediti narediti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
ta ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
korak korak samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
pustiti pustiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
za za predlog; tožilnik
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
časa čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
bolj bolj splošni prislov; primernik
lagodno lagoden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
življenje življenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
doma doma splošni prislov; nedoločena stopnja
ali ali priredni veznik
vsaj vsaj členek
blizu blizu predlog; rodilnik
doma dom samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
izredna izreden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
življenjska življenjski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
izkušnja izkušnja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
priporočam priporočati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
ne ne členek
le le členek
kolegom kolega samostalnik, občno ime; moški spol, množina, dajalnik
z z predlog; rodilnik
ekonomske ekonomski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
fakultete fakulteta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
temveč temveč priredni veznik
tudi tudi členek
vsem ves celostni zaimek; moški spol, množina, dajalnik
drugim drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, dajalnik
študentom študent samostalnik, občno ime; moški spol, množina, dajalnik
ki ki podredni veznik
želijo želeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
več več splošni prislov; primernik
zapri
vir: Delo
leto nastanka: 2002
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Delo
avtor: neznani novinar