In nisem bil slab, kajne? Nisem kriv, da sem rad kradel. A ko sva bila skupaj, nisem nikoli ukradel česa vrednejšega. Kako denarnico že, a saj sva denar skupaj pognala! Vsa razlika je bila ta, da sem moral zmeraj jaz odpreti torbico in vzeti denarnico. Ti si medtem stal kje ob strani in čakal. Če je kraja uspela, si stopil bliže in... Vem, spomnil se boš pretepov. A saj smo se vsi tepli. Jaz sem bil nekoliko bolj živčen, a zato nisem nič bolj kriv. Čuden svet je to. Nikoli ne veš, kje se bo komu kaj ponesrečilo in kaj se mu lahko zgodi. Nekateri ljudje so vse življenje pošteni, na koncu pa postanejo lopovi, celo morilci. Sprašuješ se, o čem govorim. Nič posebnega, kar tako... Naenkrat ne vem, kaj bi ti še napisal, a hočem, da bo to dolgo pismo. A kdo ve, morda ga niti dobil ne boš. Morda si na križarjenju z jahto? Zmeraj si bil bogat, premožne starše si imel. Kaj pa jaz? Se spominjaš, kako si mi včasih dajal za hrano, čeprav so ti starši prepovedali, da bi se družil z menoj. Niso vedeli, kako lahko ljubiš nekoga, pa čeprav ni bogat. Ni vse v bogastvu, pa tudi jaz sem te imel rad, res si bil pravi prijatelj. Kako pa živiš danes? Te zanima, kako jaz? Zmeraj si bil radoveden. Poskusi uganiti. No, živim najlepše, kot se da, brez skrbi, brez načrtov, brez dolžnosti. Sam sem. Nisem berač, a nekako životarim. Za starega Petra se zmeraj kaj najde. Ni se ti treba smejati! Nisem star, ampak morda sem bolj ostarel, kot si lahko vsi skupaj predstavljate. Morda je moj smeh grenak. Nihče od vas ne ve tega. Prosim te, odgovori mi na to pismo. Srečen bom, ko mi bodo prinesli odgovor. Našel boš čas, moraš ga najti zame, George. Dovolj mi je pisanja, utrujen sem. Na svidenje, moj stari. Tvoj Peter