Ocena uspeha kandidatov Uspeh kandidatov je bil v šolskem letu 2006/2007 nekoliko slabši kakor leto poprej. To velja za izpit v celoti, saj med posameznimi deli ni posebnih odstopanj. Komisija je pri določanju pragov za ocenjevanje upoštevala samo rezultate tistih kandidatov, ki so prvič opravljali splošno maturo. Doseženi rezultati pri obeh izpitnih polah so se lepo ujemali z Gaussovo porazdelitvijo, le da je bil maksimum samo malo nad polovico vseh možnih točk, to pa kaže, da so bile naloge mogoče nekoliko pretežke, kandidati pa slabše pripravljeni. Po drugi strani pa smo pri seminarskih nalogah zaznali maksimum pri najboljših ocenah, saj je kar 89 kandidatov od 126, ki so prvič opravljali splošno maturo, zbralo pri seminarski nalogi 40 ali več točk (od 50 možnih). To je nekoliko popačilo Gaussovo porazdelitev pri skupnem številu točk (dobili smo nov maksimum nekoliko više od povprečja), ni pa bistveno vplivalo na končne rezultate, ker je delež seminarske naloge v skupni oceni razmeroma nizek. Končne ocene smo – podobno kakor prejšnja leta – določili tako, da smo za odlično oceno upoštevali rezultat najboljših kandidatov, meje med preostalimi ocenami pa smo prilagodili prej opisani Gaussovi porazdelitvi. Razliko med ocenami seminarskih nalog in zunanjim delom ocene si razlagamo s tem, da seminarska naloga preverja praktično znanje na projektu, ki ga dijaki izberejo sami in se ga zato lotijo z večjim navdušenjem. Manj pa jih veseli učenje teoretičnih delov snovi, ki je bolj obsežno zastopana v pisnem delu izpita. Nekoliko slabši rezultati pisnega dela so tudi posledica dejstva, da za predmet računalništvo ni ustreznih učbenikov, tako da so pri razlagi predpisane snovi učitelji pogosto prepuščeni samim sebi. Zato snov obdelajo različno, včasih pa nekaterim delom snovi ne posvetijo dovolj pozornosti. Ocena kakovosti izpitnih pol DPK SM je po spomladanskem izpitnem roku analizirala rezultate pri posameznih nalogah s posebnim poudarkom na tistih, ki so imele nizek indeks težavnosti in nizek ali celo negativen indeks diskriminativnosti. Podobno kakor prejšnja leta smo ugotovili, da je indeks diskriminativnosti najboljši pri strukturiranih nalogah, ki zahtevajo praktično znanje programiranja in prinašajo največ točk. Tako kakor lani pa je tudi letos nekaj razmeroma trivialnih nalog imelo nizko diskriminativnost. To pripisujemo dejstvu, da se najboljši kandidati osredotočijo na reševanje zahtevnejših strukturiranih nalog, pri preprostih nalogah pa pogosto izberejo napačen (bolj kompliciran) odgovor, misleč, da se v nalogi skriva kaka past. Pri nalogah, ki statistično resda izkazujejo visoko stopnjo težavnosti, pa ugotavljamo, da so to največkrat trivialne naloge, pri katerih so slabi rezultati posledica dejstva, da na nekaterih šolah ne obdelajo posameznih delov snovi dovolj kakovostno. Strokovno opažanje Pri letošnji splošni maturi ni bilo posebnih težav. Omeniti velja le, da je bilo besedilo ene od nalog nejasno, k temu je dodatno pripomogla napaka pri oblikovanju in pripravi besedila za tisk. Zato te naloge pri ocenjevanju nismo upoštevali. V spomladanskem izpitnem roku je zahtevalo vpogled v izpitno polo 5 kandidatov, od katerih je eden vložil ugovor na oceno, ki pa ni bil upravičen.