Glodal me je pa vseeno en črv med spanjem. Vraga črv. Ena ženska je stala ob meni, čudna, grivasta, in mi kazala nazaj čez mojo ramo. Tam pa neka globoka voda. Ustrašil sem se ko prasica. Zbudil sem se in šel scat. Tisti je ležal na moji postelji in spal. Umil sem si kurca in se ulegel nazaj. Bo šlo? In je šlo, še kar brez problemov. Ampak zjutraj, ob vstajanju, je bilo še bolj nelagodno. Treba je bilo na zajtrk. Brez besed sva se oblekla in šla. Hvalabogu, med žrtjem sva bila zmeraj narazen, vsak drugje, in tako je bilo tudi zdaj. Vseeno sem mislil, da me bo pogledal, ko je vstal in šel nazaj v špajzo. Pa me ni. Potem sem šel na šiht. Res dobro, da lahko človek kaj dela pa se zamoti. Če bi bilo samo kaj bolj kompliciranega. Nekako si nisem čestital, jebiga, za sinočnji podvig. Bilo bi dobro, morda, če Ivice vseeno ne bi danes spustili ven, če bi ostal še kak dan. Pa bi … kaj pa vem. Če bi pa ostal pa samo še popoldne, bi to bilo zoprno. Kaj češ tam. Kaj lahko rešiš. In sem po kosilu ne samo šel ven, kot ponavadi, ampak me je izredno veselilo delat po gredicah, ja. In še butal sem se malo iz zajebancije s kreteni, ki se jih drugače ne bi dotaknil niti z rokavico na roki.