redstavljajte si svet, v katerem še ni filma. Če si seveda morete, kajti zdi se, da je film tu že od pamtiveka in da svet brez filma ni nikoli obstajal. Toda vemo, da je obstajal – in vemo, da se je film pojavil zelo pozno, šele na koncu 19. stoletja. In dobro veste, o čem razmišljajo ljudje, ko se izteka stoletje – o apokalipsi, o koncu sveta, o tektonski spremembi, o novem redu ali pa neredu. Jasno, tudi film je bil videti apokaliptično, zato ne čudi, da so filme razglašali za »hudičeve podobe«. Še več, mnogi so ljudi svarili: če boste gledali filme, boste oslepeli! Tega niso vedno izrekli, toda podton je bil prav ta, tudi malce pozneje, no, dokaj kmalu, ko so filmi postali bolj drzni, bolj pikantni, bolj kočljivi, bolj divji, bolj sekularni, bolj senzacionalistični: oslepeli boste! In še enkrat: oslepeli boste! Kar je bila laž: ko je prišel film, smo šele spregledali! Naše oči so bile morda res ustvarjene za slepoto, toda pogled je bil ustvarjen za film. In obratno: ko se je pojavil film, so si vsi zaželeli le, da ne bi nikoli oslepeli. Bolj ko so gledali filme, bolj so videli. Zlagoma sploh niso imeli več občutka, da gledajo filme – zdaj se jim je zdelo, da filmi gledajo njih. Film Gledalci v 3D kinodvorani je bil zmaga pogleda nad očesom. Rečeno povsem banalno: film nam je pokazal reči, ki jih s prostim očesom nismo mogli videti. Ko je nastopil film, je odstopilo prostor oko. Toda zdaj smo spet na tem, da oslepimo. Vsaj tako pravi Reuters. Pred kratkim je namreč poročal, da so 3D filmi nevarni, in sicer zato, ker utegnejo marsikomu povzročiti hude glavobole. Ergo: čaka nas »3D glavobol«. Tako zagotavljajo oftalmologi, pač eksperti, ki se spoznajo na oči. Če imate probleme z očmi, vas bo ob predolgem gledanju 3D filmov bolela glava, kajti doživeli boste »povsem novo senzorično izkušnjo«. In ker bo zaradi