A stvari postanejo še bolj kočljive. Kaj in koliko povedati na smrt bolnemu človeku? Še do nedavnega je veljala praksa, da nič resnično zaskrbljujočega. Zdaj bi mimogrede našli kup ljudi, ki bi ob tem zaradi prizadetosti skočili do stropa, ker jim take informacije pač nima nihče pravice skrivati. Zakona, ki bi zajel vse odtenke vsakega posameznega primera v tako intimnih stvareh, kot je odnos do smrti, seveda ne bodo nikdar napisali. Kot pravi Miran Kolar, je pravica vedeti in povedati tu relativna. »Sorodniki so tisti, od katerih dobivaš informacije, so tisti, ki za človeka skrbijo in v največji meri poznajo človeka. Vsak je svet zase. Nekaterim pomagaš s tem, da jim poveš, drugim tako, da jim ne. Nikoli, ampak res nikoli ne napoveduješ, koliko časa ima človek še pred sabo. Tudi najtežji primeri so že velikokrat presenetili,« zaključi Miran Kolar, doktor medicine. Vsekakor so osebne informacije in spoštovanje osebne volje v zdravstvu bolj problematični kot kjerkoli drugje. Ravnanje z obojim je še najbolj podobno plesanju po noževem rezilu.