Po vklopu telefona se znajdemo v tako imenovanem panoramskem namizju, kar so v bistvu tri različna namizja, med katerimi enostavno zbiramo s potegom prsta v levo ali desno. S tem ima uporabnik dovolj prostora, da po želji razporeja majhne programčke (widgets), ki se sicer sistematičneje nahajajo v dinamičnem meniju ob levem robu zaslona. Premikanje programčkov, med katerimi prevladujejo tisti za dostop do družabnih omrežij, je s prstom nekoliko nerodno zaradi splošne odzivnosti sistema. Ker Corby podpira delovanje aplikacij v ozadju, bi mu koristil močnejši procesor, še posebej v menijih, ki so grafično animirani. Navigacija po menijih je izmeničen proces dotikanja po zaslonu ter klikanja dveh spodnjih tipk in bi bila lahko bolj intuitivna. Nerodna je predvsem virtualna tipkovnica, ki ni QWERTY, imitira pa klasično mobilno. Med praktičnimi opravili manjkata hitro klicanje – nekakšen nadomestek je lahko le dinamični meni fotografij oseb iz imenika – in notranji merilec pospeška, s katerim bi si, recimo, pomagali pri obračanju slik. Corby je karakterju primerno zabaven – radio s podporo RDS, enostaven predvajalnik glasbe in videa (le MP4) ter podpora za bliskavico v spletnem brkljalniku. Deskanje in druga komunikacija sta na žalost omejena na podatkovno omrežje 2G brez alternative, kot je brezžično omrežje WiFi. Temni oblak se skriva le še nad zunanjim priključkom za slušalke, prenosom podatkov in napajanjem, ki je nestandardno in ni v skladu s tihim dogovorom o enotnem vtiču microUSB. Če našteto ni ovira, bo Corby več kot dober uvod za vse, ki bi končno radi elegantno preizkusili zaslon na dotik po zmerni ceni.