Začnimo torej z bolj razumljivimi napovedmi: Sonca na Martina, pred durmi huda zima. Drugi Če Martin suši in zmrzuje, kmet voljno zimo pričakuje, je že bolj zapleten. Kaj bi bila voljna zima ni pojasnjeno, ampak danes si to večinoma razlagamo kot milo zimo, nekoč pa so naši predniki trdili, da je sneg beračev gnoj, zatorej si lahko pod voljno zimo predstavljamo tudi dolgotrajno snežno odejo. Še bolj pitijski je pregovor Martin naj bo suh, da po zimi raste kruh. Ker so ti pregovori nastali veliko prej, kot so bili zapisani, bi nemara moralo pisati pozimi in ne po zimi. Čudno je tudi to, da vremenarji navijajo za suhega Martina, čeprav dobro vemo, da na Martina vse teče. Še bolj dvoumen je pregovor Kadar Martin oblake preganja, nestanovitna se zima naznanja. Tu seveda spet ni jasno, ali Martin oblake preganja s soncem (kar bi bilo v nasprotju s tistim Martinom, ki sončen napoveduje hudo zimo) ali pa z vetrom (kar je morda v nasprotju s tistim Martinom, ki suši, je torej vetroven zato, da bo zima voljna). Skratka, z Martinom so same težave, ne le vremenske, zato se je še najbolj pametno prepustiti veselemu popivanju, dokler nas ne strezni kak Martin v modrem.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Začnimo začeti glavni glagol; dovršni, velelnik, 1. oseba, množina
torej torej splošni prislov; nedoločena stopnja
z z predlog; orodnik
bolj bolj splošni prislov; primernik
razumljivimi razumljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
napovedmi napoved samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
Sonca sonce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
na na predlog; tožilnik
Martina Martin samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=da
pred pred predlog; orodnik
durmi duri samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
huda hud splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
zima zima samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Drugi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
Če če podredni veznik
Martin Martin samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
suši sušiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
zmrzuje zmrzovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kmet kmet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
voljno voljno splošni prislov; nedoločena stopnja
zimo zima samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
pričakuje pričakovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
že že členek
bolj bolj splošni prislov; primernik
zapleten zapleten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
Kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
voljna voljen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
zima zima samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
pojasnjeno pojasnjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
ampak ampak priredni veznik
danes danes splošni prislov; nedoločena stopnja
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
večinoma večinoma splošni prislov; nedoločena stopnja
razlagamo razlagati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
kot kot podredni veznik
milo mil splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
zimo zima samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
nekoč nekoč splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
naši naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik, množina svojine
predniki prednik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
trdili trditi glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
sneg sneg samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
beračev beračev svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
gnoj gnoj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
zatorej zatorej priredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
pod pod predlog; orodnik
voljno voljen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, orodnik
zimo zima samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
predstavljamo predstavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
tudi tudi členek
dolgotrajno dolgotrajen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
snežno snežen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
odejo odeja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Še še členek
bolj bolj splošni prislov; primernik
pitijski pitijski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pregovor pregovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Martin Martin samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
naj naj členek
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
suh suh splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
da da podredni veznik
po po predlog; mestnik
zimi zima samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
raste rasti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kruh kruh samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Ker ker podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ti ta kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
pregovori pregovor samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
nastali nastati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
prej prej splošni prislov; primernik
kot kot podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
zapisani zapisan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
nemara nemara členek
moralo morati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
pisati pisati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
pozimi pozimi splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
ne ne členek
po po predlog; mestnik
zimi zima samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Čudno čudno splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tudi tudi členek
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
vremenarji vremenar samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
navijajo navijati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
za za predlog; tožilnik
suhega suh splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik
Martina Martin samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=da
čeprav čeprav podredni veznik
dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
vemo vedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
na na predlog; tožilnik
Martina Martina samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
teče teči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Še še členek
bolj bolj splošni prislov; primernik
dvoumen dvoumen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pregovor pregovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Kadar kadar podredni veznik
Martin Martin samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
oblake oblak samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
preganja preganjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
nestanovitna nestanoviten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zima zima samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
naznanja naznanjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Tu tu splošni prislov; nedoločena stopnja
seveda seveda členek
spet spet splošni prislov; nedoločena stopnja
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
jasno jasen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
Martin Martin samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
oblake oblak samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
preganja preganjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
s z predlog; orodnik
soncem sonce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
v v predlog; mestnik
nasprotju nasprotje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
s z predlog; orodnik
tistim tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, dajalnik
Martinom Martin samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, orodnik
ki ki podredni veznik
sončen sončen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
napoveduje napovedovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
hudo hud splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
zimo zima samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ali ali priredni veznik
pa pa priredni veznik
z z predlog; orodnik
vetrom veter samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
morda morda členek
v v predlog; mestnik
nasprotju nasprotje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
s z predlog; orodnik
tistim tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, dajalnik
Martinom Martin samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, orodnik
ki ki podredni veznik
suši sušiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
torej torej splošni prislov; nedoločena stopnja
vetroven vetroven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zima zima samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
voljna voljen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Skratka skratka splošni prislov; nedoločena stopnja
z z predlog; orodnik
Martinom Martin samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, orodnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
same sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
težave težava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
ne ne členek
le le členek
vremenske vremenski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
zato zato priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
še še členek
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
pametno pameten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
prepustiti prepustiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
veselemu vesel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, dajalnik
popivanju popivanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, dajalnik
dokler dokler podredni veznik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
ne ne členek
strezni strezniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kak kak vprašalni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
Martin Martin samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
modrem moder splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 1999
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Kmečki glas
avtor: neznani novinar