vljeno na širših in bolj nacionalnih temeljih.« Dejanski izid je bil bolj dvoumen. Prisilna menjava prebivalstva med Grčijo in Turčijo leta 1923, pri kateri so muslimani zapustili Grčijo in odšli v Turčijo, pravoslavni Anatolci pa so se »vrnili« v Grčijo, je povečala etnično homogenost v obeh državah. Grška Makedonija, v kateri je bilo pred letom 1914 manj kot polovica grškega prebivalstva, je tako postala devetdesetodstotno grška. Judovska Salonika (Solun) je z naselitvijo tisočih beguncev iz Male Azije postala grška Thessaloniki. Na drugi strani je Romunija na račun bivših ruskih in habsburških dežel pridobila ogromno ozemlja in nove manjšine. Do leta 1922 je bila za tretjino večja kot pred vojno, toda le z dvema tretjinama etničnih Romunov. Madžarske, judovske in ukrajinske skupnosti so bile zajetne.40 Predvsem pa je obstajal edinstven primer Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, države, ustanovljene v Versaillesu, ki bo bolj znana s kasnejšim imenom Jugoslavija. Ob začetku vojne nobena od antantnih sil ni nameravala razkosati avstrijskega imperija, da bi ustanovila »novo Evropo«. Še več, le redki južni Slovani so upalo na to. Toda zlom habsburškega imperija ter grožnja Italije, ki je imela lastne ozemeljske težnje v Dalmaciji, Hrvatom in Slovencem nista nudila druge izbire, kot da sprejmejo zvezo južnih Slovanov pod vodstvom srbske dinastije Karađorđevičev. Dvomi o tem, ali so dobili federalizem ali namesto njega centralizirano oblast iz Beograda in širše Srbije, so obstajali že od vsega začetka. Obstajale so napetosti v vojnih razpravah med srbskimi, hrvaškimi in slovenskimi voditelji ter oborožen odpor med kmeti od Hrvaške do Črne gore proti vključitvi v novo državo po letu 1918. Ustava iz leta 1921 je potrdila njihove največje bojazni: od takrat dalje so srbski javni uslužbenci in vojaški poveljniki prevladovali v novi jugoslovanski državi.41 Do leta 1923 se je vzhodno vprašanje zaključilo. Desetletje vojn je na koncu uničilo imperije, ki so stoletja vladali Balkanu in velikemu delu vzhodne Evrope. Toda zlom imperijev ni prinesel miru, ki so ga pričakovali zahodni liberalci. Države naslednice so se pri zahte-