To bi seveda lahko delovalo smešno, vendar se je filmu posrečila boljša rešitev, ki je ta podatek o Barrisovem očetu obdržala v dvojni vlogi kot pravi oziroma nezavedni motiv Chuckovega drugega jaza v liku najetega morilca in kot parodija žanrske motivacije zločinskih likov. Tako je lahko Barrisovo drugo življenje, namreč življenje najetega morilca, prikazano kot dejansko ali vsaj skoraj brez sence dvoma o tem, ali je morda fantazmatsko (kot npr. v Howardovem Čudovitem umu, prav tako filmu o resnični osebi, matematiku Johnu Forbesu, ki si je shizofreno domišljal, da dela za Cio). Toda če je že res tako, da je Chuck pravi, ne pa le imaginarni morilec, pa o vlogi Cie in njenega agenta ni mogoče reči, da je povsem realistična. Da se je kmalu za tem, ko je Chuck sprejel vlogo vladnega najetega morilca, začela tudi njegova uspešna televizijska kariera, je verjetno še dovolj realistično (vsaj v smislu družbene kritičnosti), toda obenem se pojavi kar nekaj indicev, ki agenta Cie postavlja v bolj dvoumno vlogo.