V EU obstajajo tudi predpisi o dovoljeni vsebnosti nitratov v zelenjavi. Prav listnata zelenjava je zelo nagnjena h kopičenju teh spojin v listih in pecljih, k čemur pripomoreta tudi uporaba dušikovih mineralnih gnojil ali dušik v organskih gnojilih. Nitrati pa se bodisi med transportom zelenjave ali v človekovem telesu spremenijo v nitrite, ki jim pripisujejo rakotvornost. Nitratov je več ob obilnem gnojenju z dušikom in pozimi v rastlinjakih, ko je manj svetlobe. »Na svetlobi se nitrati v rastlini vgrajujejo v organske snovi, zato je listnato zelenjavo bolje nabirati popoldne, ko jih je manj. Sicer pa so v EU merila za nitrate postavljena tako visoko, da jih pri nas zelenjava skoraj nikoli ne doseže. Gnojenje z dušikom do določene mere spodbuja rast, čezmerno tudi za pridelovalca ni racionalno in rastlinam škoduje. Samo z zelenjavo ne moremo zaužiti preveč nitratov, prispeva pa k skupni količini teh snovi v telesu. Nadzor nad nitrati je zelo pomemben pri izdelavi otroške zelenjavne hrane, ker imajo dojenčki v želodcu bolj bazično okolje, zaradi česar se nitrati hitreje pretvarjajo v nitrite,« je opozorila sogovornica.