Ko je leta 1979 izšla Zgodovina Slovencev, temeljna študija slovenskega zgodovinopisja, se je založba, ki jo je izdala, javno pohvalila, da so gradivo za študijo pripravili ugledni strokovnjaki po sodobnih znanstvenih metodah. Deklarirani znanstvenosti navkljub so ženske, kot je zapisal Peter Vodopivec, tudi ob tej priložnosti ostale bolj ali manj anonimni in sam po sebi razumljiv del zgodovine Slovencev. V registru imen so namreč omenjene samo tri ženske, Ema Krška, Marija Terezija in Vida Tomšič, druge pomembne ženske slovenske zgodovine pa si niso zaslužile niti te drobne, objektivno utemeljene pozornosti. Miniti je moralo še 15 let, da so se slovenski zgodovinarji odločili poravnati svoj (zgodovinski) dolg do žensk. Na simpoziju, ki so ga pripravili letos oktobra, je o zamolčevani, spregledani, minimizirani ali s stereotipi obremenjeni dosedanji vlogi in pomenu žensk v zgodovini Slovencev razpravljalo nič manj kot 200 zgodovinarjev in zgodovinark; 41 nadvse zanimivih, celo iskrivih referatov so objavili v pričujočem zborniku.