Etična zavest pa ni nekaj, kar si je mogoče pridobiti z izobrazbo in delom. Je izraz osebe in njene samozavedajočosti. Je rezultat vzgoje in samovzgoje. V dobesednem pomenu je izraz kulture posameznika in družbe v celoti. Odsotnost etične drže, ki jo občutimo na vseh ravneh našega življenja, tako ni le pomanjkanje osebnostne zrelosti posameznika, pač pa tudi bolezen civilizacije. Globoka kriza zavesti, ki povzroča sesipanje dosedaj veljavnih etičnih norm, narašča s razkrajanjem univerzalne metafizične strukture, ki je oblikovala našo civilizacijo in njeno kulturo. Toda nobenega izgovora za naše osebno ravnanje ne more nuditi ovedenost, da smo se znašli v globalni civilizacijski krizi. Posamezniku ostaja njegov osebni etični kodeks - vest, da ravna po njej. In družba, če hoče obstati, mora vztrajati na spoštovanju vsaj tistih etičnih norm, ki so sprejete z družbenim konsensom. Demokratične družbe so zavezane k spoštovanju in obrambi mednarodno sprejetih etičnih kodeksov. Tega dejstva bi se najprej morale zavedati družbe, ki se trudijo, da bi bile sprejete kot enakovredne članice mednarodne demokratične skupnosti. Tudi slovenska družba in njena država.