Vse dežele na svetu imajo socialne in politične probleme; vsaka svoje in vsaka malo drugačne, pa vendar precej podobne. Veliko normalnih dežel se otepa visokih odstotkov različnih bolezni civilizacije, pa to ne preglasi vtisa o njihovi normalnosti. Na drugi strani so nekatere dežele, ki imajo velike probleme, med katerimi pa jih je veliko posledica problemov v pravkar omenjenih normalnih deželah. Zakaj so prav določene konkretne dežele tiste, ki jih prizadeva podvojitev problematičnosti, je dostikrat težko zadovoljivo pojasniti; ponavadi lahko rečemo, da tako pač je zaradi kdo ve kakšne zgodovine, zaradi kake neumne politike, zaradi kake nore religije, zaradi... navsezadnje lastnih ravnanj dežele, ki se nekako odzove na vso problematičnost, s katero je soočena. Ponavadi se seveda ne odzove ne pametno ne učinkovito. Tako se na koncu zdi, kot da si je neka dežela po svoje zaslužila, da ji gre obupno slabo, in ker si ne zna pomagati sama, ji tudi nihče drug ne priskoči na pomoč.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
dežele dežela samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
na na predlog; mestnik
svetu svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
imajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
socialne socialen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
politične političen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
probleme problem samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
vsaka vsak celostni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
svoje svoj povratni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
vsaka vsak celostni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
drugačne drugačen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
vendar vendar priredni veznik
precej precej splošni prislov; nedoločena stopnja
podobne podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
Veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
normalnih normalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
dežel dežela samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
otepa otepati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
visokih visok splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
odstotkov odstotek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
različnih različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
bolezni bolezen samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
civilizacije civilizacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
pa pa priredni veznik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
preglasi preglasiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
vtisa vtis samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
o o predlog; mestnik
njihovi njihov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, mestnik, množina svojine
normalnosti normalnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Na na predlog; mestnik
drugi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, mestnik
strani stran samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
nekatere nekateri nedoločni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik
dežele dežela samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
imajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
velike velik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
probleme problem samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
med med predlog; orodnik
katerimi kateri vprašalni zaimek; moški spol, množina, orodnik
pa pa priredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
posledica posledica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
problemov problem samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
v v predlog; mestnik
pravkar pravkar splošni prislov; nedoločena stopnja
omenjenih omenjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
normalnih normalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
deželah dežela samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
Zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
prav prav členek
določene določen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
konkretne konkreten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
dežele dežela samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
tiste tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
prizadeva prizadevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
podvojitev podvojitev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
problematičnosti problematičnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dostikrat dostikrat splošni prislov; nedoločena stopnja
težko težko splošni prislov; nedoločena stopnja
zadovoljivo zadovoljivo splošni prislov; nedoločena stopnja
pojasniti pojasniti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
ponavadi ponavadi splošni prislov; nedoločena stopnja
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
rečemo reči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
pač pač členek
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zaradi zaradi predlog; rodilnik
kdo kdo vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
ve vedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kakšne kakšen vprašalni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik
zgodovine zgodovina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
zaradi zaradi predlog; rodilnik
kake kak vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
neumne neumen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
politike politika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
zaradi zaradi predlog; rodilnik
kake kak vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
nore nor splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
religije religija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
zaradi zaradi predlog; rodilnik
navsezadnje navsezadnje splošni prislov; nedoločena stopnja
lastnih lasten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, rodilnik
ravnanj ravnanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
dežele dežela samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nekako nekako splošni prislov; nedoločena stopnja
odzove odzvati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; tožilnik
vso ves celostni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
problematičnost problematičnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
s z predlog; orodnik
katero kateri vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, orodnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
soočena soočen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Ponavadi ponavadi splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
seveda seveda členek
ne ne členek
odzove odzvati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ne ne členek
pametno pametno splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
učinkovito učinkovito splošni prislov; nedoločena stopnja
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
na na predlog; mestnik
koncu konec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
zdi zdeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kot kot podredni veznik
da da podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
neka nek nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
dežela dežela samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
po po predlog; tožilnik
svoje svoj povratni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
zaslužila zaslužiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
da da podredni veznik
ji on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
obupno obupno splošni prislov; nedoločena stopnja
slabo slabo splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
ker ker podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
ne ne členek
zna znati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
pomagati pomagati glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
sama sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
ji on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
tudi tudi členek
nihče nihče nikalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
drug drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
ne ne členek
priskoči priskočiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; tožilnik
pomoč pomoč samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2002
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Dnevnik
avtor: neznani novinar