Velika kopriva (Urtica dioica) je do 150 cm visoka trajna zelika, mala kopriva (Urtica urens) pa zraste do 80 cm. Obe imata močno razraščeno koreniko ter štirioglato steblo in ob dotiku stebla ali listov zaradi žgalnih laskov neprevidneža opečeta. Koprivam najbolj ugajajo tla, v katerih je veliko dušika, pogoste so ob plotovih, starih zidovih, po obdelovalnih zemljiščih in tudi svetlih gozdovih. Uporabljamo cvetočo in necvetočo zel, ki jo nabiramo od maja do konca julija. Posušimo jo v senci in nato drobno zrežemo. Štejemo jo med najboljša zelišča za čiščenje krvi, pomaga pri boleznih sečil, tako pri vnetjih kot tudi pri zastajanju seča in celo proti nastajanju peska in kamnov v ledvicah in mehurju. Pospešuje prebavo, spodbuja presnovo, odpravlja slabokrvnost in krepi odpornost proti prehladu, revmatičnim obolenjem in protinu ter znižuje količino sladkorja v krvi. Kopriva je primerna za spomladanske kure za odpravljanje pobitosti in preutrujenosti. Lahko jo pripravimo tudi kot solato, špinačo ali iz nje iztisnemo sok (vedno uživamo le svežega). Čaj pripravimo tako, da dve čajni žlički posušenega zrezanega zelišča prelijemo s skodelico vode. Pijemo dve do tri skodelice na dan, najbolje oslajenega z medom. Z izvlečkom iz korenin, namočenih v vinskem kisu, masiramo lasišče proti prhljaju in proti izpadanju las. Čaj pa v ljudskem zdravilstvu uporabljajo tudi pri boleznih jeter in žolčnika, zasluzenju pljuč, pri boleznih želodca in črevesja. Pomaga tudi ustavljati krvavenja zaradi premočnih menstruacij, pri krvavenjih iz prebavil, sečil ali dihal. Žganje (2 prgišči svežih koprivnih listov namočimo v litru žganja ter 4 do 8 tednov pustimo na soncu) pomaga pri boleznih želodca, pekoči bolečini v želodcu, zgagi in čirih na želodcu. Lahko ga vtiramo v lasišče, saj učinkuje proti prhljaju, z njim čistimo rane in gnojne tvorbe ter nečisto kožo. Koprivni čaj dajemo živalim pri kolikah, koprive v mrvi pa so hkrati krmilo in zdravilo.