Sinai bi lahko imenovali tudi naravni fotografski studio s prelepo svetlobo, sicer vročim soncem ( vsak dan je bilo med 35 in 40 stopin celzija ), kjer skoraj nikoli ne dežuje in kraji, ki kar kličejo po snemanju. Edini problem je, da je najlepša svetloba med 5 do 7 uro zjutraj in da bi bili takrat pripravljeni, je ekipa vstajala uro in pol prej, nekako ob 3.30 zjutraj. To bi bilo za nas sredi noči, na Sinaju se je takrat danilo. Prednost zgodnjega vstajanja pa je bila ta , da smo bili prvi zajtrku, in to kljub temu, da smo bili pred tem še v bazenu. Po povratku iz Kaira smo imeli fototermin na igrišču za golf. Nič posebnega, če igrišče ne bi ležalo v posebej zastraženem delu mesta, kjer se srečujejo predsedniki velikih svetovnih sil in kjer golf dokaj redno igra tudi Egiptovski predsednik Mubarak. Sprejel nas je direktor golf kluba, g. Ibrahim , nam pokazal igrišče, ter nam dal na razpolago igralno opremo, celo električne avtomobilčke s katerimi smo se vozili po igrišču, ki sicer meri kar 60 hektarjev igrišč, travnatih površin in jezer. »Srečo imate«, je rekel, če bi bil naš predsednik tu, vam ne bi mogel pomagati. Kadar on igra, je cela mestna četrt blokirana. Hany Kamal, direktor nacionalnega transportnega podjetja s katerim sem se spoznal pred štirimi leti, nam je bil tudi tokrat v veliko pomoč. Prosil sem ga za atraktivno lokacijo, kjer bi lahko snemali tudi ko sonce najhuje žge. Predstavil me je gospodu Naguju, direktorju hotela Noria enemu najbolj prestižnih hotelov v S-E-S, ki tudi sicer sodeluje z našim sponzorjem adriatico.net. Tu so bili pogoji za delo optimalni, le stilistka Iva je vedno bolj stokala. Bolečine v želodcu so bile vedno hujše. Zvečer je bilo že tako hudo, da je Ivo obiskal doktor. Dobila je tri inekcije in veliko koristnih navodil o tem, kako naj se izogiba soncu, kaj naj je in predvsem, naj pije veliko vode. Naslednji dan smo morali na snemanje brez nje.