Drugo je kloniranje, ki omogoča širok spekter uporabe. Res je, da se nekatere rabe zdijo ljudem zelo neprimerne, na primer kloniranje človeka, kar verjamem, da se ne bo nikdar zgodilo. Po drugi strani pa je tukaj ksenotransplantacija, s katero bi notranje organe genetsko prilagojenih prašičev uporabljali za transplantacijo ljudem. Prašiči morajo biti genetsko spremenjeni do te mere, da človeški organizem njihovega organa ne sprejme kot tujek. Seveda morajo vsi imeti enak genetski zapis, se pravi, potrebujemo klone. Naslednja možna raba je ta, da če imate na primer bolna jetra, vam s pomočjo kloniranja vzgojimo celice zdravih jeter in vas z novim tkivom ozdravimo. To naredimo tako, da vam iz notranjosti ličnice vzamemo celice, jih damo v človeški zarodek, iz njega pa nato dobimo zdrave celice jeter. Te nato vzgajamo v kulturi, in ko jih je dovolj, vam pozdravimo jetra. Za zdaj lahko to naredimo le s pomočjo zarodkov, vendar se sedaj najintenzivneje ukvarjamo ravno z odkrivanjem genov in proteinov, ki so sposobni vašo celico iz lica spremeniti nazaj v embrionalno celico in to nato v celico vaših jeter. Ko bomo odkrili te gene in proteine, zarodek ne bo več potreben. To je trenutno težišče naših raziskav, podrobneje pa si lahko vse skupaj preberete na internetu - na iskalniku vtipkajte kar Roslin, saj sta v svetu le dva kraja s tem imenom.