Zaradi nejasnega lastninskega statusa igralnic, predvsem pa zaradi vladnih analiz poslovanja igralnic ob koncu leta 1993, ki so pokazale povečanje prometa v igralnicah, posebno v Hitovi Perli, se je takratno finančno ministrstvo odločilo po hitrem postopku spremeniti zakon o posebnem prometnem davku od posebnih iger na srečo. Ker so se dobički povečali, je vlada predlagala tudi višje davke. S takšnim predlogom, ki bi po žepu najbolj udaril poslovno najuspešnejši igralniški sistem Hit, se vladajoča koalicija ni strinjala, zato je s preglasovanjem hitri postopek spremenila v rednega, odložila sprejetje sprememb in zakonu vzela prvotni smisel. S tem je v bistvu ugodila Hitovim zahtevam, da se sprememba zakona umakne z dnevnega reda, najbolj vnet zagovornik te rešitve pa je bil prav Kopač. Njegovo odkrito prizadevanje je mogoče razumeti šele, če vemo za pogovor, ki je 8. septembra leta 1992 potekal med vodilnima delavcema novogoriškega Hita, Zorkom Debeljakom in Darkom Makucem, in ki mu je prisluškovalo notranje ministrstvo. Debeljak je Makucu namreč povedal, da mu je telefonirala Miranda Komac Kopač iz Avtomontaže, ki bi rada dobila 100.000 nemških mark posojila. Pri tem je ponudila jamstvo UBK banke s 15-odstotno obrestno mero za šest mesecev. Makuc je omahoval, Debeljak pa je pripomnil, da je prav, če posojilo omogočijo, ker da gre pač za Kopačevo ženo. Posojilo je pozneje odobril Hit Consulting. Sicer pa je v času svojega kratkotrajnega vodenja finančnega ministrstva Kopač podpisal kar dve sporni dovoljenji za prirejanje posebnih iger na srečo, in sicer tolminski podružnici Hita in zasebnemu podjetju Rebus, d. o. o. v lasti Franca Kočmana. Obremenilni podatki o posojilu Kopačevi ženi in o Kopačevem lobiranju za igralništvo so bili tudi razlog za to, da so opozicijski poslanci jeseni leta 1994 zahtevali Kopačev odstop z mesta predsednika odbora za finance. Nekdanji poslanec SDS Ivo Hvalica je takrat dejal, da bodo opozicijski člani odbora toliko časa bojkotirali seje odbora za finance, dokler Kopač ne bo odstopil. Vendar je bojkot trajal le eno sejo, Kopač pa je ohranil svojo funkcijo.