Bližali smo se Rožni dolini, noge so postajale težke, dihanje ni bilo več ničemer podobno, hlastanje za zrakom je bilo slišati z vseh strani. Še dva, tri kilometre in pritekli smo v cilj. Nekateri so izčrpani bili hudo bitko s seboj, ali teči naprej ali zamenjati tek s hojo. Vendar so bili med njimi tudi taki, ki so pametno razporedili svoje moči in so proti koncu teka pospešili, tako da so bili hud boj s štoparico, ki je pokazala njihovo uspešnost. Na koncu so vsi, ki pritečejo skozi cilj, zmagovalci. Stara oguljena fraza, ki pa velja za veliko večino tekačev, ki so nastopili na Ljubljanskem maratonu. Nekateri so izpolnili svoja pričakovanja, drugi bodo morali malo več časa nameniti teku in se pripraviti za naslednje tekaške podvige. Pohvala vsem tekačem, organizatorjem za zgledno izpeljan tek, ki se po izvedbi že lahko primerja s podobnimi po Evropi, in na koncu pohvala tudi gledalcem, ki so se v tako velikem številu zbrali ob progi in dali poseben pečat prireditvi.