S knjigami o poslovanju, poslovodenju in podobnem je ponavadi težava, saj so številne uporabne predvsem kot dober nadomestek mleka z medom, ki zelo pomaga pri hitrem večernem uspavanju. Pred leti se mi je za več kot upravičeno izjemo izkazala knjiga Cilj: proces nenehnih izboljšav (Gospodarski vestnik, 1997), ki sta jo napisala Eliyahu M. Goldratt in Jeff Fox, ki je poleg avtobiografije ustanovitelja Virgina Richarda Bransona (z naslovom Kako sem izgubil nedolžnost) gotovo ena najbolj neobičajnih knjig, ki so kdaj izšle pri naši največji založbi poslovnih knjig. O na prvi pogled tako neprivlačni temi, kot je poslovodenje proizvodnje, ki tudi pri študiju ekonomije spada med manj zanimive predmete, sta kar v obliki romana in v maniri kriminalke napisala izvrsten priročnik, kjer glavnega junaka, šefa tovarne Alexa Rogo, njegov direktor postavi pred nalogo, da mora v treh mesecih sanirati neučinkovito proizvodnjo, drugače bodo tovarno zaprli. Zapis na zadnji strani, ki knjigo promovira v smislu, da ne bo nič čudnega, če jo boste brali pozno v noč, se je vsaj pri meni izkazal za resničnega, spretne izpeljave začetnega zapleta pa se ne bi sramoval niti Dan Brown, avtor Da Vincijeve šifre. Naslednja tako intrigantna poslovna knjiga je bila Bogati očka, revni očka (Lisac & Lisac, 2001), pravo razodetje, ki pa se je bolj dotikala upravljanja osebnih financ. V njej avtor Robert T. Kiyosaki, preko sicer lahkotnega ameriškega koncepta, ponuja možnost drugačnega gledanja na upravljanje osebnega premoženja, ki vam na dolgi rok daje precej drugačne/boljše rezultate.