Orleans, mesto v severni Franciji, še danes neguje kult svoje najljubše hčere – Ivane Orleanske. Legenda pravi, da so »božji glasovi« navdihnili osemnajstletno dekle, da je leta 1429 preoblečena v moškega pomagala odbiti napad Angležev ob koncu stoletne vojne (1337–1453). To je bila prva zmaga v vrsti naglih preobratov, ki so Angleže pregnali iz Francije. V bitki za Pariz je bila ranjena, zajeta in prodana Angležem, ki so jo obsodili krivoverstva in jo leta 1431 sežgali na grmadi v Rouenu. Skoraj dve stoletji so Francozi verjeli, da v katedrali v Toursu hranijo njene posmrtne ostanke – nekaj kosti, ki naj bi jih potegnili z grmade. Lani so znanstveniki dokazali, da je dragocena nacionalna relikvija Francije v resnici ostanek egipčanske mumije, za prevaro pa naj bi bil kriv neki lekarnar iz 19. stoletja (domnevajo, da je mumijo podtaknil cerkvi, ki je potrebovala kak »dokaz«, da bi Ivano lahko razglasila za svetnico). Ljudje ljubimo prevare in sveta jeza nas popade, ko vsemogočni znanstveniki uničujejo stoletne svetinje in žrejo jabolka sporov, materialne dokaze tisočletne medsosedske mržnje, ki jo tako častimo.