Govorila sem z Boginjo in rekla mi je, naj se poročim z vsakim dnem posebej, medtem ko čakam na večnost. In sva šli za šank. Zeblo me je, gostilniški pogovor se mi je kot megla prilepil na veke in moja usta so postala suha. Odšla sem domov in zavita v deko preplula sedem tujih življenj, pila čaj z medom, božala mačko v svojem naročju, ko sem naposled zaslišala tvoj glas. Bel bombaž na moji koži se je spremenil v elastično plast volne, in njen dotik mi je prebudil spomin na rožmarin ob kamniti potki do stopnic, kjer sem te nekoč že čakala. Pomislila sem, da tokrat morda prideš. Prepoznaj me, prepoznaj me!