Ko sem imel vse urejeno, sem na drsališče odnesel toplega čaja, potem pa sem opazoval grajske pri igrah. Občudoval sem jih, kako lepo so bili oblečeni. Še bolj pa sem občudoval 'kinderfrajlo', ki je s tistim svetlim železjem na nogah švigala sem in tja po ledeni ploskvi kakor ptica. 'Kindefrajla' mi je velela prignati do ledene ploskve tistega oslička s križem na hrbtu. Jaz sem ga držal za uzdo, ostali pa so ga obstopili. Dali so mi znak, naj ga povedem na ledeno ploščo. Trdo se držal osla za vajeti, ostali so ga rinili, da bi šel naprej. Šel je, a samo do ledu. Ko je žival s prednjimi kopiti stopila na ledeno ploščo, se je postavila na zadnje noge. Papa Auersperg je dobil brco v spodnji del trebuha in se je znašel na tleh. Meni so vajeti ušle iz rok. Osel se je osvobodil, skočil na bližnji hribček in trikrat zarigal na vso moč ter jo ucvrl domov v topli hlevček. Vso pot pa je v presledkih rigal, češ ne boste me več...