Na odru pred polno dvorano skače okoli skupinice ljudi, se jih dotika in v mikrofon glasno razlaga, kaj počne. Razen kravat, ki jih v delčku sekunde s sunkovitim gibom roke sname nič hudega slutečim udeležencem Microsoftove NT konference, v občinstvu ne vidimo veliko. Čez nekaj minut iz žepov suknjiča začne jemati ure, kartice in denarnice. »Tale ura je Breitling in je bila najbrž zelo draga,« zakliče Bob Arno pred smejočim se avditorijem, iz občinstva pa se presenečeni udeleženec vrne po izmaknjeno lastnino. Revija Time je Arna označila za »največjega izvedenca na področju tehnik žeparjenja«. Leta 1963 je bil pod mentorstvom znamenitega Larryja Burrowsa vojni fotoreporter v Vietnamu, od sedemdesetih let naprej pa se ukvarja z uličnim kriminalom. Arno je ljubljenec svetovnih medijev, saj iz žepa zlahka potegne zadnja dognanja na področju uličnega kriminala, kraje podatkov, identitete in intelektualne lastnine ter varnosti na potovanjih. Z ženo in partnerico Bambi Vincent obiskujeta svetovne prestolnice, kjer preučujeta tatove in žeparje, jih prikrito snemata in navezujeta stike z njimi. Polovico časa posvetita predavanjem, kako naj se popotniki obvarujejo pred zvitimi žeparji in tatovi. Raziskujeta skupaj. Bambi piše, Arno predava. Med pogovorom sta izvedla dve kraji in nič hudega slutečim žrtvam prijazno vrnila predmete. Je žeparjenje na ulici tudi tako slikovito kot na odru? Najbrž se tehnike razlikujejo?Razumeti morate, da pomeni okrasti nekoga na odru nekaj povsem drugega kot na ulici. Na odru sem agresiven, hiter in teatralen, da ljudi nasmejim in lahko opazujejo potek kraje. V resničnem svetu, denimo v Evropi, je žeparjenje veliko počasnejše. Predvsem kraja sama. Včasih žeparji nekoga opazujejo tudi po dvajset minut, da vidijo, kako je nekaj kupil in kam je spravil denarnico. Prepričani želijo biti, da bodo z roko segli v pravi žep. Torej v tistega, v katerem je denar, sicer bi bil ves njihov trud zaman. Polovica najinega dela je odrska, druga polovica pa se dogaja na ulicah po vsem svetu, kjer preučujeva tatove in nato organe pregona ter policiste učiva, kako tatovi razmišljajo in delujejo.Oba?Bambi je večinoma odgovorna za snemalno opremo. S seboj imava posnetke, kako se razlikujejo ruski, romunski ali južnoafriški žeparji. Tehnike žeparjenja po svetu so zaradi kulture, temperamenta, temperature ali pa obdobja, ki so ga tatovi že preživeli v zaporu, različne. V državah s težavnimi socialnimi razmerami imajo tatovi popolnoma drugačen stil. Ruski tatovi podkupijo policijo in lahko na nekem območju dve uri v miru kradejo. Njihova tehnika je zelo zgoščena, saj imajo za »delo« na voljo omejen čas.Gospod Arno, zdite se mi kleptoman in voajer v eni osebi. Ne razumem vašega navdušenja nad uličnimi tatovi.Ah, no. Razumite, da sem izvedenec za kriminal. Velik del mojega znanja predstavlja žeparjenje, drug del pa kraja kreditnih in osebnih izkaznic ter preučevanje fenomena, zakaj ljudje lažejo. Čutim strast do raziskovanja ljudi, ki so zmožni izkoristiti druge ljudi za svojo osebno korist. Ko enkrat začnete kopati po tem področju, ne morete nehati. Veliko privlačneje je kot pa smučanje ali hitra vožnja s športnimi avtomobili. Ko po dveh letih sledenja ulovite predrznega tatu, je zadovoljstvo neverjetno. Niti izvrstna fotografija zveri v Afriki se ne more primerjati s tem, in vem, o čem govorim, saj sem bil vojni fotoreporter v Vietnamu. Kadar prideva v neko mesto ali prestolnico države, si vzameva dan ali dva in se samo sprehajava kot turista. Kmalu vidiva, kje se zbirajo skupine tatov in kako delajo. Kako ste lahko tako prepričani o svojih sposobnostih?Saj to ni neka znanost. V Barceloni bo statistično 180 incidentov na dan, pet ljudi pa bo končalo v bolnišnici, ker jih bo nekdo porinil v zid ali na tla.Porinil?Petdesetletna ženska iz Velike Britanije gre zvečer iz restavracije v hotel. Ropar se ji približa od zadaj in jo porine ob zid ter okrade. Pri tem se gospa poškoduje. Ni računala na to, da je čez dan mesto videti čudovito, ponoči pa se njegov značaj spremeni. V Frankfurtu, Stockholmu ali Koebenhavnu bodo številke manjše, vendar se bodo ropi dogajali na postajah mestne železnice. Recimo pet na dan v razponu treh ur. Tatove zlahka in povsod prepoznava. Ves čas, vsako minuto gledam 180 stopinj okoli sebe...Kaj vidite v okolici našega omizja (pogovarjali smo se v restavraciji enega od portoroških hotelov, op.p.)?Vidim sproščene moške in ženske. Večina jih je poslovnežev. Izdajajo jih njihove bele srajce, kravate, broške, rute, pričeske, ocenjujem, koliko denarja so porabili zanje. Ocenjujem, kako se ženske pri mizah nagibajo k sogovornikom. Zanima me, ali moške njihove sogovornice zares zanimajo ali pa so le na poslovnem sestanku. Socialna struktura je zelo drugačna kot na cesti. Ali se moška pri sosednji mizi zares zanimata za sogovornici?Sem kot računalnik. Predelal bom podatke in vam povem. V redu?Prav.Ko pregledam položaj, preverim držo ljudi. So sproščeni ali so na preži? Imajo kakšne skrite načrte? To počnem tako rekoč samodejno, štiriindvajset ur na dan. Ljudi s slabimi nameni v tem procesu hitro izločim. Predolgo se zadržujejo na nekem območju ali pa ves čas ponavljajo iste gibe. Odvisno od tega, kakšne vrste tatovi so. Tatove iz severne Afrike, ki so muslimanske narodnosti, je rahlo sram, kadar opazijo, da ste jih zalotili. Ob soočenju se bodo rahlo nasmehnili ali kako drugače poskušali prikriti sram. Romi, denimo, so bili preganjani petsto let ali še dlje. Zanje je kraja nekaj naravnega in sramu sploh ne poznajo. To ne pomeni, da so slabi ljudje, vendar imajo zaradi vzgoje drugačen odnos do kraje. Južnoameričani, Čilenci, Perujci, Bolivijci imajo bolj kruto organizacijo in združenja. Če bi kdo želel izstopiti, bi mu morda odsekali roko, ubili družinskega člana ali kaj drugega. Kradejo na drugačne načine, saj gre tam velikokrat za življenje ali smrt. Kaj pa kraja identitete? Okoli vratu nosim novinarsko izkaznico...... zlahka bi vam jo ukradel, še lažje pa bi jo bilo ponarediti...... verjamem, ampak kaj bi pravzaprav lahko storili s podatki, ki so zapisani na njej? Denimo ime, priimek, rojstni datum, delodajalec.Izvedel bi klasičen socialni inženiring. Predvidevajmo, da ima kartica vgrajeno magnetno sled in da je to izkaznica, s katero odpirate vrata. V žepu bi lahko skrival napravo s čitalnikom in če bi se vam dovolj približal, bi lahko z nje pobral podatke in poustvaril novo kartico.Razlikuje se od države do države. V Združenih državah imamo tako imenovano številko socialnega zavarovanja, ki je nekakšen ključ do najpomembnejših zadev v življenju ameriškega državljana. Z imenom, priimkom in rojstnim datumom lahko za zelo majhno vsoto denarja prek različnih poti pridobite tudi številko socialnega zavarovanja. Z naslovom je to še lažje. Ko imate enkrat številko socialnega zavarovanja, lahko o nekom pridobite skoraj vse podatke. Za začetek socialnega inženiringa potrebujete zelo malo osebnih podatkov.Nekateri tatovi kradejo predvsem osebne izkaznice, ki jih sploh ne ponarejajo. Združbe imajo na čakanju recimo pet ljudi in izkaznico vzame tisti, ki je najbolj podoben osebi na sliki. Glede na to, kaj vse so vam še ukradli, lahko potem ta oseba odpre bančni račun, kupi drage predmete in podobno. Pred nakupom celo preverijo pri trgovcih, kako dobro stojite s svojimi kreditnimi karticami. Bolj preprosti tatovi kupijo gorivo, in to je to. Spet je odvisno od države.V Sloveniji sistema kreditnih kartic ne poznam. Vem pa, da so v Sloveniji na bančnih avtomatih trenutno v porastu čitalniki kartic. Samo na avtomatih? Kaj pa v restavracijah?Tudi. Povem vam primer. Dekle v poletnih mesecih streže v restavraciji ob obali. Zvečer se gre v diskoteko zabavat in tip ji ponudi sto evrov dodatnega zaslužka, če kreditne kartice gostov potegne čez posebno napravo, ki jo dekle dobi, če sprejme ponudbo. Seveda so kartice s PIN-kodo varnejše, a na toliko in toliko turistov se še vedno najdejo tujci s takšnimi in drugačnimi karticami, ki jih je mogoče lažje zlorabiti. S skritimi kamerami, ki jih namestijo poleg avtomatov, prav zato poskušajo posneti PIN-kode.Kaj pa ulični roparji?Nasilen ropar potrebuje natanko toliko časa za odločitev, da vas bo oropal, kot ga potrebujete vi, da se mu odločite izogniti.Dam vam nasvet. Kadar hodite s punco po pločniku, ropar na drugi strani ulice ocenjuje, kje se boste srečali. Dekle naj hodi na notranji strani, saj ji motoristi tako težje iztrgajo torbico, pešačiti pa morata proti prometu. Ropar oceni, ali sta nevarna, ali je dovolj temno, ali lahko pobegne, ali lahko vidva stečeta in če bosta glasna, ali bosta pritegnila pozornost. Razmišlja deset sekund. Če začne oseba na drugi strani v mraku prečkati cestišče proti vama, ne glede na vse naredite kaj zares neumnega.Lahko zapleševa opičji ples?Karkoli. Naj bo glasno in noro. Če ste v novi deželi, Buenos Airesu, Rio de Janeiru, Johannesburgu, Limi ali Peruju, imejte »give-up« denar. Veste, kaj je to?Ne.V žepu imejte denimo 15 evrov. Roparju nikoli ne recite, da nimate ničesar, saj nikoli ne veste, kaj se dogaja v drogirani glavi. Kar se da hitro izvlecite denar iz žepa in ga po možnosti spustite na tla. Ropar bo videl 15 evrov, iz hlač pa vam bo visel prazen žep. Moral se bo pripogniti in ga pobrati. Ne bo utegnil razmišljati, da imate morda v drugem žepu ali kje drugje še 60 evrov, tako in tako mora v takšnem položaju čim hitreje pobegniti. Kako lahko živite s svojimi izkušnjami in znanjem, če povsod prepoznavate kriminalce? Sploh lahko kje na svetu z ženo sproščeno uživata kot normalna turista?Na počitnicah si celo želiva, da bi našla tatove. Oropana sva bila več kot dvestokrat in vedno sva vse predmete dobila nazaj. Če sva na avtobusu, tatovom običajno dovoliva, da naju okradejo, in jih pri tem prikrito snemava. Počakava tri minute, nakar se jim približava z nasmeškom, saj nočeva vzbuditi vtisa, da sva kriminalista ali pa da sva razburjena turista. Policist pod krinko bo imel obute čevlje, v katerih bo lahko tekel. No, nimava takšnih čevljev, saj vse to opazijo. Takoj lahko vidijo, da nimava ozvočenja ali orožja, ker sva oblečena v ohlapna oblačila. Ko jih ogovoriva, so najprej zaskrbljeni in želijo vedeti, kaj se pravzaprav dogaja. Nekateri nato odvržejo denarnico na tla in čakajo, kaj bo najin naslednji korak. Če so sproščeni, se nagnem k njim in jim pojasnim, da je v denarnici le narezan časopisni papir in da naj mi jo vrnejo. Medtem ko s človekom govorim, se ga v avtobusu, tramvaju ali metroju dotikam in imam priložnost, da mu iz vrhnjih žepov izmaknem mobilni telefon ali očala. Nato lahko tatu rečem, izvoli, tu je tvoj telefon, zdaj pa mi vrni denarnico. Običajno naju povabijo, naj se jim pridruživa pri žeparjenju. V nekaterih predelih Evrope res dobri žeparji zaslužijo nekaj tisoč evrov na teden. Ko se vrneva v mesto, se naju po dveh ali treh letih še vedno spomnijo in sprašujejo, zakaj to počneva. Seveda jim ne povem pravega razloga in zatrdim, da raziskujem za nastope na odru in da bi se rad od njih čim več naučil.Zakaj jih ne prijavita policiji?Na začetku sva jih, zdaj pa ne več. V številnih predelih sveta namreč to vrsto kriminalnih dejanj policija trpi, saj je med tatovi veliko »špicljev«. Policija velikokrat pogleda stran, če jim v zameno priskrbijo potrebne informacije.Če greva v neko mesto in s prstom pokaževa na tatu, je raziskave za naju konec. Običajno v Evropi takšnih tatov sploh ne zaprejo. V nekaterih mestih jim izrečejo globo. Kako pa dobijo denar, da jo plačajo? Kar zares deluje, je, da naučiš milijon ljudi v Nemčiji ali na Švedskem, kako naj ne bodo žrtve takšnih tatov, ko odpotujejo v Palmo de Mallorco. Če vam ukradejo denarnico, je to »davek na neumnost«.No, kaj ste torej okoli nas do zdaj opazili z vašim 180-stopinjskim pogledom in »računalnikom« v glavi? Nič posebnega se ne dogaja. Okoliš je varen. Pa moška pri sosednji mizi? Ju sogovornici zanimata bolj kot običajno?Ne. Sodelujejo zgolj poslovno. Mimogrede, tisti moški z belimi brki je v resnici zelo pomembna oseba iz FBI (ameriški zvezni preiskovalni urad, op.p.). Vidite tisto torbo poleg mize?Da. Kaj je z njo?V nekaterih delih sveta bi jo bilo zelo lahko ukrasti. Ah, dajte no. Družba za mizo sedi v naši neposredni bližini, moški pa ima torbo poleg svojih nog.Ne glede na vse, kar ste opisali, to za uspešno krajo ni pomembno.Jo lahko zdaj ukradete?Lahko. (Na hitro se z Bambi Vincent sporazumeta, kako in kaj. Bambi se omizju približa z ene strani in ga nagovori, medtem ko se Arno skloni k omizju z leve. Torba je v približno 15 sekundah pod našo mizo, presenečenje in zadrega okradene osebe pa sta, ko Arno s torbo pomaha po zraku, očitna po rdečici na obrazu. Vljudno se jim opravičimo in skupaj razdremo nekaj modrih na temo pozornosti in skrbnosti, op.p.)Kateri predel sveta je, kar se tiče žeparjev, najnevarnejši?Hm. Tudi če ste zelo previdni, so kraji na svetu, kjer tatovi to počnejo zelo sofisticirano. Po drugi strani imate kraje, kjer to počnejo zelo nerodno, a se dogaja veliko nasilnih kraj. V Evropi je malo krajev, kjer bi kradli toliko kot v Neaplju. V Rusiji je veliko točk, kjer so tatovi zelo dobro organizirani. Stojijo v hotelskem preddverju, se prek slušalk sporazumevajo z mobilnimi telefoni in se odločajo, koga se bodo lotili. Med seboj si sporočajo, kje so tarče, kdo ima kaj in v katerem žepu. V posamezno krajo je lahko vpletenih tudi po pet ljudi. Na najinih posnetkih je takšna kraja videti kot pravi ruski balet. Morda se lahko komu to zdi grozno, a še zdaleč ni tako kot kje drugje, kjer lahko večkrat na dan vidite kraje, ki so zelo nevarne in vam lahko kdo kaj stori. Nasilne kraje se dogajajo v Riu, Južni Afriki in nekaterih predelih Rusije. V Johannesburgu morate biti zelo, zelo previdni. Ne glede na to, ali hodite ali pa ste na primer v avtomobilu. V Sloveniji ste šele dva dneva. Kako je pri nas?Seveda sva malo raziskovala. Pri vas nimate takšne vrste turističnega kriminala kot v Benetkah. Tam prebivalci sami opozarjajo policijo na tatove. V Benetkah je nekaj žeparjev na obrobju in na železniški postaji, saj mestne oblasti zaradi turizma pojav zelo skrbi. Slovenska obala žeparjev praktično nima. Sva pa opazila zlorabe na bančnih avtomatih.Resno? Sprehodila sva se naokoli in si ogledala okolico. V dveh dnevih ste ugotovili, da bankomati na slovenski obali niso povsem varni?Da. Opravila sva domačo nalogo, kar ne pomeni, da bi vam lahko postregel z natančno številko, kot bi lahko naredil v drugih državah. Tukaj sem zaradi predavanj na Microsoftovi konferenci in ne opravljam denimo raziskave za ameriško zunanje ministrstvo. Uradnega stališča o Sloveniji zato ne morem podati, a nekateri bankomati na slovenski obali so vprašljivi.Koliko bankomatov?Ne bi o tem.Bi dvignili denar na enem izmed njih?Bi. Gre za to, da lahko takoj ugotovite, ali je na katerem izmed njih nameščen čitalnik kartic oziroma ali je v bližini kamera. Najprej poglejte odprtino za kartico, nato pa preverite, ali je v bližini bankomata nalepljeno kakšno obvestilo ali opozorilo, na katerem je natisnjeno besedilo. Zadaj se običajno skriva majhna kamera. Seveda je dobro vedeti, kaj morate iskati.Najbrž bi vi uporabili bankomat kjerkoli na svetu, meni pa se ne sanja, na kaj moram biti pozoren...V zelo sofisticiranih primerih je lahko kamera tudi relativno daleč proč od bankomata. Namestijo jo na kakšen drog in snemajo podatke. Vsa stvar ne poteka tako, da bi se pripeljali mimo in ročno pobrali podatke. S kamere denimo prek tehnologije sinjegazoba (bluetooth, op.p.) prenesejo podatke na napravo, ki jo upravlja oseba v bližnjem avtomobilu in se tja pripelje ob točno določeni uri. Takšne tatove policisti zelo težko ujamejo.Zelo dobri tatovi na bankomatih zaradi premajhnega števila prebivalcev v Slovenijo ne prihajajo, tako da so zlorabe bankomatov pri vas zelo preproste in neposrečene. Majhna kamera v velikosti kroglice bo pogosto nameščena kar na zidu poleg bankomata. Kot tujega poslovneža bi me pri vas bolj skrbelo to zadnje, žeparjev pa bi se bal, če bi potoval v Rim, Firence, Istanbul, Romunijo, Bolgarijo...Po vseh teh letih imate gotovo svoje mnenje o človeški naravi.Res je. Najbolj me preseneča, sploh zadnjih pet let, da obstaja določen odstotek sofisticiranih ljudi na področju finančnih investicij, ki se jim zdi, da so enostavno nad preostalo družbo. Ljudi strižejo kot ovce. Naj bodo to hipotekarne prevare ali pa zlorabe pri investicijah v nepremičnine, kjer ljudje dejansko izgubijo vse. Sedite lahko takole, kot sedim jaz pred vami, in jim gledate naravnost v oči. Po nekaj mesecih poznanstva jim počasi začnete zaupati, oni pa nimajo niti kančka vesti in sočutja ali pa zadržkov, da vas ne bi ogoljufali.Pa ste kdaj tudi dejansko kaj ukradli?Veliko ljudi mi zastavi to vprašanje. Nikoli nisem in tudi ne morem, saj nimam kriminalnega jedra osebnosti. Veliko ljudi po svetu je revnih in se zelo naprezajo in trpijo, da sploh preživijo, pa ničesar ne ukradejo, ker preprosto nimajo kriminalnega jedra osebnosti in tega ne morejo početi. Kar nekaj ljudi pa je pohlepnih in sploh nimajo zavesti, da bi morali delati stvari drugače. Tako kot denimo Bernie Madoff. Okradel je toliko ljudi, a si sploh ni mogel pomagati, ker je nagnjenost k temu zasidrana globoko v njegovi osebnosti.Vsa ta leta podrobno preučujeva obrazno mimiko in telesno govorico ter kako se ljudje odzivajo. Pogovarjala sva se z največjimi strokovnjaki na svetu, ki preučujejo obrazne mišice, čelo in usta med laganjem, in dejali so, da je na starih posnetkih Madoffa razbrati gibe v kotičkih ust, ki nakazujejo, da je lagal že takrat. Seveda je za nazaj lahko reči in opazovati, a kar želim povedati, je to, da je najboljše odvetnike in pomembne finančnike zelo težko »prebrati«. Na obrazu imajo namreč, kako naj rečem, čustveni izraz, ki je kot kamen. Pri devetdesetih odstotkih ljudi lahko, če si dober, poveš, ali lažejo ali ne. Pri preostalih desetih odstotkih ne moreš vedeti. To je velik izziv. Še vedno uživam pri tem, da se vsak dan naučim kaj novega o ljudeh. Včasih sem zelo razočaran. V Združenih državah tudi po štiri leta pomagava nekdanjim zapornikom, jim iščeva službe, jamčiva za stanovanja in podobne reči. Obljubijo, da ne bodo spet zašli na stranpoti, nato pa so, kar iznenada, spet v kriminalnih vodah. Kar naenkrat.Ste mi kaj ukradli med pogovorom?(Najprej se Arno zasmeji, nato pa si na obraz nadene »čustveni izraz, ki je kot kamen«, op.p.) Mislite, da bi vam povedal? (smeh)Ste? (s pogledom preštejem svoje dragocenosti, op.p.) Niste torej, pa bi lahko?Ah, ne. Ne takole, kot sva zdaj. Moral bi se zaleteti v vas ali kaj takega. Sem po vašem mnenju lahka tarča? Dovolj dobro skrbim za svoje stvari?Kot žepar vas ne bi izbral.Zakaj?Tukaj delate določene gibe (pokaže na sredino čela, zaradi česar ga pozorno opazujem op.p.), kar pomeni, da ste zelo osredotočeni. Gotovo ne bi bili prva izbira.(Z desne strani se mi od zadaj približa Bambi Vincent, ki je medtem vstala od mize. »Bi kupili kartico,« vpraša Arnova partnerica, ki mi ponuja dve reklamni tiskovini Microsoftove NT konference. Takoj pogledam nahrbtnik na levi, ki leži na klopi med menoj in Arnom, ter ji namenim bebav pogled. Razmakne tiskovini, pod katerima je moj prenosni telefon. »Vprašali ste, ali dovolj dobro skrbite za svoje stvari, in poglejte, kaj se je zgodilo,« pribijeta.)Lahko, prosim, dobim nazaj svoj mobitel? (vmes preverim, kje je moja denarnica in nahrbtnik stisnem med noge, op.p.) Kaj pa elektronsko bančništvo?Pri uporabi elektronskega bančništva uporabljajte storitev, ki zahteva ročno napravico, ki nenehno spreminja geslo in ga morate ob prijavi vpisati vsakič znova. Veliko ljudi uporablja samo varnostne certifikate. V današnjem sodobnem svetu hekerstva se vam lahko zgodi, da odprete svojo bančno stran, ki pa je bila »ugrabljena«, vpišete svoje podatke, a se ti shranijo na računalnikih nepridipravov. Nikoli ne bi šel v internetno kavarno v Barceloni in na enem od računalnikov opravil finančno transakcijo prek elektronskega bančništva. Niti v hotelskem preddverju.Se nameravate kmalu upokojiti in si oddahniti od vsega videnega in ukradenega?Nikakor. Moje potovanje še ni končano. Vsak dan se naučim česa novega.a odru pred polno dvorano skače okoli skupinice ljudi, se jih dotika in v mikrofon glasno razlaga, kaj počne. Razen kravat, ki jih v delčku sekunde s sunkovitim gibom roke sname nič hudega slutečim udeležencem Microsoftove NT konference, v občinstvu ne vidimo veliko. Čez nekaj minut iz žepov suknjiča začne jemati ure, kartice in denarnice. »Tale ura je Breitling in je bila najbrž zelo draga,« zakliče Bob Arno pred smejočim se avditorijem, iz občinstva pa se presenečeni udeleženec vrne po izmaknjeno lastnino. Revija Time je Arna označila za »največjega izvedenca na področju tehnik žeparjenja«. Leta 1963 je bil pod mentorstvom znamenitega Larryja Burrowsa vojni fotoreporter v Vietnamu, od sedemdesetih let naprej pa se ukvarja z uličnim kriminalom.