Ne, saj ne morem verjeti! Emocionalne težave klonov. Pri tej strahotni količini emocionalnih težav, ki jih imajo normalno rojeni, se skrbno zavzemajo za stisko še nerojenih. Milijoni otroških sužnjev, delovno in seksualno izkoriščani, dan na dan, tudi danes. Zdaj. Muhe jim lezejo v gnojne oči. Prizor, ki zbuja samo še odpor, nič usmiljenja več, ker je tako vsakdanji. In gledam svetovnega gospodarja, kako z zaskrbljeno gubo med očmi - to je tista guba, ki sicer dela kužke tako ljubke - govori, da ne bodo dovolili, da bi se kdo šalil s tako sveto rečjo, kot je človeško življenje. In zagrmi jih kakih dvesto, rega-rega, kvak-kvak-kvak. Gospodo, vi mora da se šalite! Pa pustimo tisti divji svet, vstopimo v bleščečo civilizacijo. V svetu, kjer ugašajo čike na otrocih, kjer jih zapirajo v omare in stradajo do smrti, jim zabijajo bucike v glavo in zvemo za te primere samo takrat, ko se zazdi časopisom, da je to prava tema za naslovno stran. Svet, kjer očetje posiljujejo hčerke in sinove ali pa jih prodajajo, da lahko preživijo. Pol stoletja je trajalo - toliko je dokumentirano, za nazaj so priče mrtve - seksualno izkoriščanje v sveti cerkvi in bilo je treba trdo delati s krampom in lopato, da so prišle stvari na dan. Predstavniki »najvišje moralne avtoritete« so poniglavo skrivali resnico, ki so jo dobro poznali, ščitili so drug drugega in zdaj se bahajo, da so našli toliko moči, da so priznali grehe. Šele potem ko so jih zalotili dobesedno brez hlač. In še nagoriti ne pozabijo omeniti, da je vse skupaj prenapihnjeno in da spet nekdo napada vero. Ali kakor je nonšalantno, on sam bi rekel seveda cinično, izjavil slovenski cerkveni uradnik, da se v štiridesetih letih pač nekaj nabere. Izjava, vredna svoje kante za smeti. Gospodo, vi mora da se šalite!