Sveti Štefan, ki je pred mnogimi stoletji nadomestil starodavnega slovanskega boga živine Velesa, je v slovenskem prostoru že od nekdaj eden bolj priljubljenih svetnikov. Na njegov dan, 26. decembra, še danes po mnogih krajih blagoslavljajo živino, kar pa se kaže v različnih vsebinskih oblikah. Najstarejša in tudi najbolj pogosta oblika blagoslova živine je v prinašanju votivnih figuric konj ali drugih domačih živali na oltar. Poleg figuric, ki so navadno lesene in jih morajo kmetje pred mašo odkupiti od cerkvenega ključarja, se še danes na oltarju znajde tudi kaj soli, vode in ovsa za krmljenje živine. Blagoslovljeno krmo kmetje odnesejo domov, figurice pa do naslednjega leta ostanejo v cerkvi. Druga oblika je blagoslavljanje konj na prostem, kar posebno priljubljeno ponovno postaja zadnja leta: duhovnik pred cerkvijo blagoslovi konje, ki jih kmetje lepo urejene v pravi procesiji privedejo pred cerkev. V mnogih vaseh štefanovo tako ostaja pravi vaški praznik, ki pa so ga zaradi spremembe v načinu kmetovanja in opuščanja konjereje ponekod zanimivo priredili namesto konj blagoslavljajo tudi traktorje ali avtomobile.