za vsak primer postavili ogromen šotor, ki k sreči ni bil potreben, je pa lepo sovpadal k sceni na Muzejskih vrtovih. Škoda le, da glavni oder ni bil dobro osvetljen, kar je nagajalo predvsem posadki Vašega kanala, ki je zgodovinski dogodek posnela. Kakorkoli že, zgodila se je dolgo pričakovana vrnitev nekoč zelo priljubljenih glasbenikov. A ne še takoj. Po prvem dejanju je občinstvo najprej z aplavzom nagradilo mladce inovativne dolenjske skupine Od Franclna možgani, ki gojijo rock, jazz, funk in improvizirano glasbo. V drugem delu so legendarni skupini v čast nastopili člani skupine Rudolfovo Tribute Band, za to priložnost zbrani najboljši novomeški glasbeniki. Zvonki toni sodobno prirejenih avtorskih skladb skupine Rudolfovo so se kakor narasla reka razlili pod Kapitljem in naznanjali zvezde večera. Kot posebni gost je nastopil Kameleon Tulio Furlanič, ki je zapel tri pesmi. Naj vrag samo z repom migne, že se nekaj sfiži – in zmanjkalo je električnega toka. Takrat je Tulio dokazal, da je izvrsten glasbenik. Usedel se je za bobne in dobrih četrt ure v temi zabaval množico. Po ogrevanju publike za to priložnost zbranih glasbenikov je voditelj Tomaž Koncilija oznanil: »Dame in gospodje, sledi tretje, zadnje dejanje večera, trenutek, ki se bo vpisal v zgodovino. V čast mi je, da lahko najavim skupino, ki je v tridesetih letih od svoje ustanovitve prerasla v legendo, v glasbeni mit, ovit v tančico skrivnosti pokrajine med Gorjanci in Trško goro. Vokalist in kitarist Cveto Šali, flavtist Borut Simič, glavni vokalist in basist Tomo Bartelj, vokalist in kitarist Andrej Blažon, bobnar Samo Kralj in klaviaturist Milan Lončina – Čiro, so po 25 letih spet na odru. Skupina RUDOLFOVO!« In takrat je med tisočglavo množico završalo. Prišli so njihovi nekdanji ljubljenci. Marsikoga je stisnilo v grlu in si je na skrivaj utrnil solzo, solzo sreče in spominov. Kljub nekaj spodrsljajem, ki so po 25-letnem postu in manjši tremi razumljivi in ki jih navdušena publika niti ni zaznala, so se stari mački dobro odrezali. Ko je glavni vokalist Tomo zaradi prehlada kmalu ostal skoraj brez glasu, sta poprijela Cveto ter Sandra Tomovič in ko so se pridružili še pihalec in trobilec Mitja in Gregor Turk ter tolkalec perkusionist Primož Malenšek, se je dogodek bližal vrhuncu. Višek večera je bila vsekakor težko pričakovana, že kar kultna pesem Grem domov v Novo mesto. Takrat je od navdušenja nastal nepopisni aplavz, da so glasbeniki pesem in še dve drugi še enkrat ponovili. Nepozabno! Preživeli smo čudovit večer. Z mirnim srcem in dušo, lahko kakor metuljeva senca, smo odšli domov. Domov v Novo mesto, na Trško goro, na Gorjance. Hvala in na svidenje, Rudlni. Dušan Pezelj