Ma ja, nalagam, prav imaš. Kot da me to sploh še matra, taka jajca. In ti sam poznaš te stvari. Mene je med čakanjem, kdaj me bojo dali skup s kom drugim, mučilo nekaj drugega. Meni je moški stvor zoprn. Niti povoham ga ne rad, pa če je magari opran s šlavhom. Kvečjemu rabi človek malo pogovora, kot sem že rekel, včasih. Že pred prihodom v zapor me je najbolj skrbelo, s kom bom v sobi. Če nas bo več, sem rekel, bo pizdarija. Če bova pa samo dva, bo še večja. Jaz bi moral bit ženska, najbrž, potem bi stvar še nekako klapala. Čeprav mi nikoli ni šlo v pisker, kaj žensko vleče k moškemu, ker kolikor mi je znano, ni kurac tisto, kar jim najbolj diši. Ne, nekaj v tem smislu jim je sigurno vgrajeno, nekaj imajo v genih. Ne moreš pa ti, jebemtiga, obrajtat vsake cote. Ker to je: večina moških se samo slučajno rodi z lulkom. Pri večini se zarodek šele v zadnjem momentu odloči, kaj bo, zato lulek ni garancija, da ima dotični tudi jajca oziroma nagon za zmage. Večina teh nazovijajcmanov ne mara dosti več dosežkov, kot da loka, v miru ščije od sebe in prdi v moško konfekcijo. Malo nas je, jebiga, malo, ki zadovoljujemo osnovno babjo potrebo, da smo nekaj posebnega. A to je v bistvu potreba vsakega moškega, razen če ni do kraja zavožen. Ampak kaj je to, nekaj posebnega? Največ babam se zdi, takih je masa, nekaj posebnega že vsak slučaj z napako. Juj, kako je ta fajn kravžljast, pa kako mu ušesa fajn štrlijo! Ijej, tega z nogami na iks, tega bi jaz rada! … Nekoč, v zdravih časih, ko še ni bilo te zmehčane komoditete, je moški moral zgledati ko šnelfajarca. Je bil - ali pa ni bil. Kateri ni bil, si ga je lahko samo šibal. Bilo je raznih stricov, ki niso nikoli dobili babe. Danes jih imajo pa ravno skrajne grinte na vsaki roki po pet! In zakaj? Od kod to? Zato, ker je najvažnejše, da si čimbolj drugačen od ene normalne pojave. Moraš bit vsaj pukljast ali predebel ali presuh, po naravi pa vicar ali pa zmešan od računalnikov.