Evropsko sodišče je po navedbah ZSSS odločilo, da je stavka možna le tam, kjer je proporcialna in upravičena. To pa je v nasprotju s konvencijami Mednarodne organizacije dela (ILO) pa tudi s svetovnim standardom, ki ga upoštevajo ustave mnogih držav. Po odločbi sodišča je treba pravico do stavke razlagati v okviru načela prostega pretoka blaga in storitev, pravica do stavke pa ni nadrejena evropskemu pravnemu redu, temveč je del njega, odgovarjajo v ZDS. V obrazložitvah je sodišče med drugim poudarilo, da je prosta in poštena konkurenca skupnega evropskega trga ključna za razvoj evropskega potenciala v globalnem okviru. Sodišče je odločno podprlo načelo svobode kolektivnega dogovarjanja, ki smo ga v slovenski pravni red vnesli šele leta 2006 z uveljavitvijo zakona o kolektivnih pogodbah. »Kot že rečeno, pravica do stavke ni nadrejena evropskemu pravnemu redu, temveč je del njega, tako kot je del evropskega pravnega reda tudi pravica do prostega opravljanja storitev,« pravi Smole. »Gre torej za kolizijo dveh temeljnih pravic, pravice do stavke in pravice do prostega pretoka storitev. Obe pravici sta relativni in omejeni z drugimi pravicami. Pri njunem tehtanju in končni odločitvi je evropsko sodišče uporabilo načelo sorazmernosti in načelo upravičenosti, načeli, ki ju pri sprejemanju svojih odločitev uporabljajo tudi slovenska sodišča.« Tudi vrhovno sodišče je v obrazložitvi svoje sodbe navedlo, da mora biti stavka, čeprav je ustavna kategorija, nujna, primerna in sorazmerna, saj ji nasproti stoji pravica delodajalca do lastnine, ki je prav tako ustavna kategorija, navajajo v ZDS. Stališči obeh sodišč, tako evropskega sodišča kot vrhovnega sodišča Slovenije, sta strokovni in v celoti upoštevata konvencije ILO.