Deloma je to presenečenje, saj sedanjo »skupno državo« vodilni črnogorski politiki imenujejo državnopravni provizorij, v katerem ni spoštovana osnovna vsebina ustave iz leta 1992. Podoben odziv je doživela izjava premiera, da dokument ne pomeni nikakršnega ultimata Srbiji oziroma da Črna gora ne bo vztrajala pri svojih zahtevah, saj gre za dokument »za pogovor«, toda vključno z »omejitvami, pod katere se Črna gora ne bo spustila«. Analitiki menijo, da takšno stališče pomeni določeno ublažitev doslej ostrih groženj Beogradu, zlasti predsednika Črne gore Mila Đukanovića. Tudi podrobnosti, ki jih je poudaril premier Vujanović, razlagajo podobno, saj so daleč od prej poudarjenih zahtev po popolni suverenosti tako Črne gore kot Srbije. Po črnogorskem predlogu bi namreč v skupno pristojnost Črne gore in Srbije sodilo tisto, na kar so imeli v Podgorici največ pripomb, to so obramba, zunanja varnost, zunanja politika in monetarni sistem. Skupni so tudi temelji ekonomskega sistema in varnostni sistem v cestnem, železniškem in zračnem prometu, medtem ko bi moral biti režim pomorskega prometa in obalnega morja v pristojnosti Črne gore, plovba po rekah pa Srbije.