Po uradnih statistikah je kradlo 95 odstotkov ljudi, a večina za golo preživetje, da bi nahranili sebe in svoje otroke. Spominjam se ženske, po starosti upokojenke, ki se je večducatkrat znašla za zapahi, ker je vselej nekaj ukradla: enkrat torbico, spet drugič denarnico - to je bilo njeno življenje. Med kupom kazenskih spisov smo naleteli na moža, ki je po kazenskih taboriščih preživel skupaj 45 let. Njegova zgodba se je začela med drugo svetovno vojno z ukradenim hlebcem kruha. Obsojen je bil na 14 let ječe. Ko je bil odpuščen, se je začarani krog nadaljeval. Za las je manjkalo, pa bi bila takšna tudi moja usoda. Tudi jaz sem med vojno kradel, preprosto zato, da ne bi umrl od lakote. Kako bi lahko bil ravnodušen do tega človeka!