V knjigi Pogovori srca so zbrani referati s simpozija ob 90-letnici pesničinega rojstva, ki so ga v okviru Primorskih slovenističnih dnevov 2000 pripravili člani Slavističnega društva Nova Gorica. Kot dodatek so pozneje v zbornik vključili še radijski pogovor Marije Češčut s pesnico. Prav ta intervju (poslušalci Radia Trst A so ga poslušali leta 1975) je zelo dragocen, saj Šorlijevo predstavi z njenim pripovedovanjem. Med drugim izvemo tudi o mučenjih, ki jih je doživela v raznih zaporih. Takole pripoveduje: »Ves april sem bila zaprta na policijskem inšpektoratu, ki se je nahajal v ulici Bellosguardo v Trstu. Nič nisem vedela, kaj je z otrokoma, saj nisem smela imeti nobenega stika s sorodniki. Le Marjanu se je nekoč posrečilo, da se mi je približal, ko sem ležala pod nekimi stopnicami vsa pretepena, in mi povedal, da sta otroka zdrava in da sta pri stricih. Mučenja, ki sem ga tam prestala, in grozot, ki sem jih videla okrog sebe, ne bom opisovala. Predolgo bi bilo. Omenim naj le tako imenovano kišto, eno izmed najhujših mučilnih naprav, in pretepanje z bikovko, ko me je Collotti pehal od stene do stene, celo uro, v rokavicah, da bi si ne pokvaril rok, kot je sam izjavil. Nehal je šele, ko sem obležala na tleh v nezavesti.«