»Vedno sem se morala prilagajati. Živela sem v zlati kletki, sedaj pa nočem in ne morem več!« je potožila Naike in privlekla na dan skladovnico albumov s fotografijami. Na vseh sta z Ornello objeti, ljubeči in nasmejani, a resnica je bila, po Naikinem pričevanju, povsem drugačna. »Mama ni imela nikoli časa zame. Nobene pristne ljubezni ni bilo med nama. Odraščala sem pri stricu,« pravi . Že zelo mlada je trpela za depresijo, zdravila se je zaradi motenj v prehranjevanju (bulimije in pozneje anoreksije), jemala mamila in poskušala narediti samomor na njenih zapestjih so še vedno vidne brazgotine. Prostodušno priznava, da je spala s številnimi moškimi in da se je ljubila tudi z ženskami. »Nekega dne sem omamljena od mamil strmela v ploščice v kopalnici in razmišljala, da bi najraje kar umrla.« Potem pa se je spomnila svojega otroka in zbrala toliko moči, da se je izvlekla iz močvirja. Svojo prvo ljubezen je srečala, ko ji je bilo trinajst let, on pa jih je imel dvanajst. Petnajst let sta ostala skupaj, rodil se jima je sin Akash, ki je sedaj star osem let. Naike je sedaj zaljubljena v nekega Albanca. »Preprostega srca je, vendar po duši močan in ima bogato notranje življenje.« Ko sta se prvikrat srečala, se je Naike odločila, da bo živela z njim, naj ljudje govorijo, kar hočejo. Mar tudi s tem kljubuje materi?