Kralj državnih prvenstev Marko Dolenc je po šprintu "pojamral": "Če ne bi bilo tekme, me prav zagotovo ne bi videli na Pokljuki. Tekel sem grozno težko." Negodovanje pa je imelo verjetno podcenjevalno zmoto. Štartal je namreč za še lani reprezentančnim kolegom, sedaj pomočnikom trenerja Sašom Grajfom in ga za 30 sekund ujel (šele) na strelišču. No, Grajf je tudi le z enim zgrešenim strelom, enako kot še tretjeuvrščeni Jože Poklukar in Danilo Kodela, pokazal, kaj zmorejo "stari mački". "S hitrim tekom sem verjetno res zavedel Dolenca, a potem sem 'umrl'. Dokazal sem strelski talent, a tega v aktivni karieri nisem nikoli pokazal," je pripomnil šaljivec Grajf, ki je dal "učno uro biatlona" tudi mlademu udeležencu svetovnega prvenstva Klemnu Lausegerju. V strelski uk pa ga mora vzeti tudi direktor Jure Velepec, ki je popestril prvenstvo v družinskem krogu. Obračun šprinta do zadnjega daha izmučenosti je pripadel Dijani Grudiček. "Tadejo Brankovič sem tako hitro ujela, da sem celo ob progi spraševala, če tečem po pravi poti," je zanimivost navrgla Dijana. Za najslajše "maščevanje" nad udeleženkami SP so Luciji Larisi zmanjkale le 3 sekunde. Prve gospodične na mednarodni sceni vse še brez domačih zvezdic Andrejo Mali, Tejo Gregorin in Tadejo Brankovič je v nedeljo "izneverila" Andreja Mali, ki je vodstvo prevzela po drugem streljanju: "Malce smo se res tudi tokrat gledale v kazenskem krogu, a z dobrim tekom in boljšim streljanjem mi je končno le uspelo." Med biatlonci, kjer ni pozdrav: 'Kako si?' pač pa: 'Kako otroci?', je bilo zasledovanje znova kavbojka: kdo jih bo več zgrešil. Po strelskem nizu Dolenca (3,1,0,2) in Mariča (0,0,3,2) je slednji prevzel vodstvo v prvi polovici, a se je v stoje znova obrnilo. Pol kazenskega kroga zaostanka pa Marič zadnja 2 km ni uspel nadoknaditi in bron je pri očku dveh hčera Matjažu Poklukarju. "Zaradi carinskih iger sem imel naporen teden, a sem se dobro 'izmazal'. Tekaško ni slabo, kar je obet tudi za ZDA, kjer rezultati štejejo ravno toliko, le medijsko bodo manj opazni," je dodal Dolenc. Marič pa tja raje ne bi šel, ker je preveč bogu za hrbtom.