Listi so odšušteli, veje so se umirile in za transformatorjem sem ostal sam. Težko nebo je pritiskalo, zapihal je tisti veter, ki napoveduje, da se bo v kratkem vlilo. Jaz sem bil iz sebe, pretresen zaradi čudne mešanice vtisov. Nisem si mislil, da bom v resnici kdaj segel Jožku v hlače – v domišljiji sem mu jih ničkolikokrat vlekel proti kolenu, a to je nekaj čisto drugega. Še manj sem pričakoval, da bi se srečanje odvrtelo tako podivjano, čisto drugače, kot sem o njem fantaziral jaz. Orgazem, ki ga je Jožko vzel v svoja usta, je bil sanjski. Bil sem omamljen, pijan od njega. Tisti grobi prijem, s katerim me je prestavil k zidu, se mi je zdel iz druge zgodbe, kot da se je zgodil nekomu drugemu.