Naključij ni. So točno določeni trenutki, ki jih moraš znati izkoristiti. Če jih, te potem nese v pravo smer. To je tisto, na kar včasih pozabimo. Ljudje preveč načrtujemo, hočemo točne smernice. Seveda, vsak od nas načrtuje. Tudi jaz sem pri petnajstih letih rekel socialni delavki, da bom pri tridesetih direktor. In sem potem to tudi res bil. Ampak pri petnajstih je bilo to rečeno na splošno. Lahko bi rekel, da bom pri tridesetih najboljši kirurg ali pa astronavt. Bolj gre za to, da v življenju v trenutku, ko pride priložnost, zagrabiš in se odločiš. So pa taki trenutki vedno povezani z določenim žrtvovanjem. Marsikdo dobi veliko možnosti v življenju, pa se ne premakne. To je razlika med ljudmi, ki delajo kariero, in tistimi, ki je ne. Nobena kariera se ne dela kratkoročno. Malo verjamem v uspeh po naključju. Za uspeh moraš biti človek, oziroma za uspeh moraš imeti karakter. Uspeš lahko tudi le enkrat, dvakrat … Recimo v športu. Bil je olimpijski prvak, potem ga pa nikoli več nismo videli. To je velik uspeh, ampak kratkotrajen. Težko je biti v nekem tekmovalnem okolju dolgo na vrhu, na primer 20, 30 let. Pri takšnem, dolgoročnem uspehu se najbolj vidi, iz kakšnega testa je človek. Pomembno je, kaj je nekdo naredil v življenju – od prvega dneva naprej. Od osnovne šole do srednje šole, faksa. To najbolj pregledno delajo Američani. V Ameriki že v vrtcu tekmujejo med seboj. Ves čas šolanja jih spremlja ta tekmovalnost, zato da se na koncu res odluščijo tisti, ki so res najbolj vztrajni, najboljši. V Združenih državah boste zelo težko naleteli na to, da ljudje govorijo, kdo je dober in kdo je slab, kar je v majhnih prostorih zelo pogosto. V Združenih državah te cenijo samo po tem, kar si naredil. To je tisto, kar velike ljudi naredi velike. Predsednik Obama je tak primer. Nekateri so spraševali: Kako je pa on zraven prišel? Poglejte njegov CV od Harvarda ali pa še pred tem! On je bil vedno prvi. In takšni ljudje so potem vse življenje prvi. Če se je pa nekdo znašel na vrhu po spletu naključij ali ker je z nekom prijatelj ali ker je nekoga drugega odrezal … Tak ne bo nikoli vse življenje prvi. Enkrat mu bo uspelo, potem pa ‘kako došlo tako otišlo’. Ljudje, ki želijo biti prvi, morajo biti na vrhu že od prvega dneva. Da se naučiš pet, šest svetovnih jezikov, moraš za to porabiti določeno količino časa. Nihče ni tak genialec, da bi se naučil brez tega. Da si najboljši v letniku, moraš za to porabiti čas, tudi če imaš ne vem kako visok inteligenčni količnik in si ne vem kaj. Če ne boš delal, ne boš najboljši. Na svetu smo ljudje po zmožnostih in po željah v Gaussovi krivulji in en konček jih je pač v špici. To se navezuje na vprašanje o vplivu. Vpliv imajo predvsem tisti ljudje, ki so na dolgi rok dobri. Veliko ljudi misli, da vpliv pomeni, da imaš moč in si na neki poziciji. Tista pozicija ti bo res omogočal vpliv, ampak le toliko časa, kot boš na poziciji. Najbolj pomembni in najbolj vplivni so tisti ljudje, ki nimajo nobene pozicije, pa kljub temu vsi hodijo k njim.