Za zapolnitev svojih vrst je štab izdal javni poziv za vse rodove vojske, pri čemer je častnike teh rodov še posebej opozoril, naj kandidate brez obotavljanja spustijo iz rok. S številom prijavljenih niso imeli težav, toda med urjenjem so beležili dokaj velik osip, kar pa je bilo glede na zahtevnost v skladu s pričakovanji. Po vstopu v učni center se je na kandidate spustila težka pest discipline, a je bila v primerjavi s težkim kondicijskim in psihičnim urjenjem verjetno še najmanjše »zlo«. Ker vojna poteka tudi ob nedeljah, so urjenje opravljali sedem dni na teden, v vseh vremenskih razmerah. Strelivo, ki so ga uporabljali, je bilo večinoma pravo, zato so med kandidati zabeležili tudi več smrtnih žrtev. Kandidat za komandosa Ken Richardson se je takole spominjal težkega urjenja: »Umivali in brili smo se z mrzlo vodo, jutro pa se je začelo s telovadbo, ta je iz nas ožela vse kaplje potu. Najbolj so mi v spominu ostale vaje, kot smo plezali čez klife, se plazili po močvirju ali pod bodečo žico, medtem pa so naši nadrejeni streljali okoli nas s strojnicami in metali granate. Spominjam