Do Budnarjeve hiše nad Kamnikom se sedaj, ko krpajo krajšo, le pet kilometrov dolgo cesto, pripelješ okol ret u varžet, preko hribov in dolin, tako da si moraš na koncu, pretresen zaradi slikovite okolice in nič manj vznemirljivo speljanega asfalta, pomagati z nasveti okoličanov. Okoli uro dolgo romanje pa se več kot izplača, kajti procedura je naslednja: nekaj dni pred obiskom, ki naj se godi v soboto ali nedeljo, pokramljaš po telefonu z upraviteljico, gospo Ivo, ji napoveš število požeruhov in čas prihoda. Edino, kar ti je storiti zatem, je, da primerno tešč prikrižariš do cilja, tristopetdeset let stare, v duhu tradicije obnovljene Budnarjeve muzejske hiše, kamor med tednom zahajajo šolske skupine. Za razliko od negodne dece, ki se največkrat krepča z zaseko in potico, te v nekdanji dimnici, kamri za črno kuhinjo, iz katere se pod ostrešjem, preko sušečih se mesnin vali dim, čaka vse, kar bi si med bogkov kot in krušno pečjo posajeni človek zaželel v tako slikovitem, s starinskimi fotografijami in nabožnimi ikonami okrašenem okolju. Gospa Iva sicer ne streže pizz in dobi ošpice, ko zasliši besedo pomfri, zato pa goste vsakič preseneti s scenosledom posebej izbranih, le malenkost prirejenih jedi po receptih ranjke babice. Konzumova ekspedicija je tako imela čast srebati ročno nasekljane nudelne iz ene od močnejših govejih juh, kar jih je prešlo goltanec, in si zdraviti morebitnega mačka s prijetno kiselkasto, zeljnato kmečko juho. Medtem ko smo bili še v šoku zaradi svežine vode, ki se steka z bližnjih visočav, in ugibali, odkod prihaja vino s tako sadnim okusom, pa se je na mizo, karseda domačno in s ponosom, že začela stekati nepregledna vrsta prikuh slasten, v pečici zapečen fržou s porom in klobaso, z ocvirki in sušenim svinjskim parkljem zabeljen kuhan krompir, matevž, rdeče zelje s koruzo, imenitna prosena kaša, ki jo je gospodinja po novi šegi zalila s kancem kisle smetane in parmezanom, solata s fižolom in kislo zelje. Kljub temu, da je marsikaterega člana odprave pred tolikšno raznovrstnostjo popadla zaskrbljenost zaradi kapacitet krožnika in notranjih organov, je bilo treba poračunati tudi z gnezdom mičnih krvavic in v kosu, hrustavo zapečenimi svinjskimi rebrci. Scenosled pa je tudi najbolj gajstne za dlje odvrnil od biskvitne sadne rolade in umetelno zvite orehove potice, poleg katere je kot ata na mamo legel ne presladki borovnično jagodni kompot. Gospa Iva, ki je zakrivila tudi postavitev tipične bovške hiše v Etnografskem muzeju, je recept za oživljanje kulturne dediščine iz tujine z uspehom prenesla v domovino, saj se s sožitjem jedi in okolja, v kakršnem jih streže, lahko pobaha le malokatera turistična kmetija, da gostiln sploh ne omenjamo. Kustosinji in gospodinji v isti osebi pa še na misel ne pride, da bi počivala na lovorikah, saj namerava dejavnosti razširiti s ponudbo domače košte in izdelkov endemične obrti. Si je misliti močnejšega priporočila za obisk?